VRITKORJI 2007

... jah, moram priznati ... od letošnjih Viktorjev sem pričakovala ... veliko več ... pa niti ne vem zakaj, saj jih ponavadi nisem niti spremljala ... zato svoj komentar o njih objavljam šele zdaj ... glede na to, da je PJ v ta projekt vložil veliko energije in časa, bi bil lahko vsaj omenjen v 3urni zadevi ... in lahko bi dobil par kartonov vode (z omembo sendvičev bi že izzivala?) ... ter povabilo na afterparty (no, tu se jaz ne smem pritoževati, saj sem bila po zaslugi mojega dragega vseeno deležna sprehoda po rdeči preprogi ... in afterpartya, ki sploh ni bil tako zelo slab ... na tem mestu se zahvaljujem še melaniji, arijani in metki za posojo potrebnih sestavin - počutila sem se kot J.Lo v Maid in Manhattan :) ...
torej ... če omenim dve meni osebno najsvetlejši točki prireditve:

• katie melua ... njen nastop in slikanje s pjem

• oliver dragojevič & xplozion

danes je gregorjevo ...

... pa tega sploh ne čutim ... morda je krivo ne-ravno-pomladno-vreme, morda dva izpita, ki me čakata naslednji teden ... morda pa danes enostavno ni dan, ko bi se človek lahko počutil gregorjevo ... ne maram takih dni ... ubijajo tisto nedolžno pomladno veselje, ki se počasi prebuja v ljudeh ... in te silijo, da pišeš napol depresivne poste ... khm ...

dan žena ...

... je bil včeraj ... in kljub mojim občasnim feminističnim težnjam se mi zdi kolegova čestitka vredna objave (se čuti, da je direkt iz (moškega) srca) :)

brez naslova.

(zapaženo med jutranjim čakanjem na avtobus ... )

biseri slovenske glasbe

... kaj je lepšega kot sedeti na vrhu smučišča, srebati vroč čaj, se nastavljati sončku ... in zraven poslušati neko nepoznano slovensko pevko, kako se iz izvočnikov dere, da ji je prišlo to noč ... in ne le to ... pesem se niti prav ne zaključi, ko se vanjo že vmeša nov komad - mi najraje zeksamo ... in tako naprej v večnost ... pravi mix slovenskih glasbenih biserov, ki pozornost pritegnejo le zaradi namigovanja na sex ... in kar je pri tem najbolj tragično ... večina slovenske populacije te komade takoj vzame za svoje in iz njih naredi uspešnice ...
... seveda so komadi nadvse prefrigano zastavljeni ... najprej namig, nato pa takojšen preobrat (npr: "prišlo mi je to noč ... da bi plesala celo noč") ... v njih pravzaprav ni nič pokvarjenega ... pokvarjen je le poslušalec, katerega perverzna pamet takoj pomisli na ... kaj drugega ... ti, ti, poslušalec ...
... in čisto brezpredmetno je omeniti, da ta dva primera še zdaleč nista osamljena na našem glasbenem prizorišču ... domen kumer, mirna reynolds, atomiki so le najbolj prepoznavni izvajalci pesmi z globokim in sporočilnim besedilom ... in zato je prav, da zmagajo na raznih melodijah morja in sonca in podobnem ...
.. in potem se njihovi hiti vrtijo na smučiščih, kjer nedolžni malčki zraven plešejo in (na srečo brez razumevanja) ponavljajo besedila, mame pa le nemo gledajo in si želijo, da bi iz zvočnikov raje donela saškina levinja ...

Kdor nima v glavi,

... ima v žepu ... dobesedno in mataforično (kdor je gledal Darjeeling Ekspres oz. The Darjeeling limited že razume) ...

... skratka ... po enoletnem iskanju študentske izkaznice in končnem sklepu, da je pač našla svoje bistvo nekje drugje ter po stalnem nošenju neprikladno velikega indeksa kamorkoli sem šla, sem izgubljeno ovčko našla nikjer drugje kot v žepu ... kombinezona ... pač je tako naneslo, da sem šele ta tedn uspela najti čas za smučkanje ... :)

(!)

Danes je moj srečni dan. Pozdravil me je sam Toporišič ... očitno se mi nasmiha blesteča slovenistična prihodnost. (in pika)

New post.

Ker že predolgo nisem nič napisala in ker je danes večkotočitno dan za pisanje (saj je vendar vmesni dan med četrtkom in petkom) in ker jogurt nima pešk.

in ker se bom zjutraj najverjetneje zgrozila s kakšnimi bedarijami si filam blog :)

Ivan Minatti.

... ljudje imamo več obrazov ... Minattija večina pozna le po njegovi že skoraj ponarodeli Nekoga moraš imeti rad ... in ravno zato vam predstavljam njegovo pesem, ki omenjeni ni ravno podobna, zna pa prav tako fascinirati ... vsaj mene je ...

(namig: če je beseda velik pisana z veliko začetnico, se bere kot npr. Aleksander Veliki)

MOČVIRJE II

Jaz Velika riba
sem Velika
ker sem velika
jaz velika riba
sem Velika
zakaj moj gobec
je dovolj širok
in moji zobje
dovolj ostri
jaz velika riba
sem Velika
zakaj modra sem
in vidim dalje od vas
modra sem in vidim dalje
zakaj moji pašniki
so tudi vaši
jaz Velika riba
sem Velika
zakaj moje nepremično oko
vse vidi
tudi tvojo misel črv
in tvojo ribica
v molku zelene teme
jaz velika riba
sem Velika
ker sem Velika
in v mojem temnem labirintu
je vsakomur
natanko odmerjeno
jaz velika riba
sem Velika
Nevidna in Neulovljiva
zakaj moja plavut
je najurnejša
in moj udarec
je zanesljiv

Heath Ledger.

"I'm not good at future planning. I don't plan at all. I don't know what I'm doing tomorrow. I don't have a day planner and I don't have a diary. I completely live in the now, not in the past, not in the future." - Heath Ledger


... dekleta pač ne moremo zanikati, da so lepi igralci naša šibka točka. In odkar sem ga prvič videla zapeti Can't take my eyes off you, je bil eden mojih najljubših igralcev ...

novica

the evil-eye look

o času ...

... zadnje čase mi zmanjkuje časa ...

... okoli mene se dogaja preveč stvari, ki jim hočem biti priča, jih preizkusiti na lastni koži ... dan ima enostavno premalo ur, da bi izpolnila vse načrte in sanjarjenja ...

... rada bi lovila prve sončne žarke, se potepala po neznanih krajih, spoznavala nove ljudi in imela predvsem dovolj časa za že poznane, uživala v počasnih sončnih zahodih, imela čas za sanjarjenje, vmes hodila na faks in ostale obveznosti, brala knjige in se z njimi podila po domišljijskih krajih, plesala in pela, se izgubljala v njegovem objemu, do onemoglosti jedla lubenico in jagode s smetano, imela čas za pisanje navadnih pisem, obiskovala baletne, gledališke, filmske, glasbene in kaj-vem-še-kakšne predstave, brezskrbno preživljala dneve ob igranju jenge, monopolija, clueda, jungle speeda itd ...

... ima kdo slučajno kakšno odvečno uro, da mi jo podari ? :)

Ker ...

... je dovoljeno sanjati.

p.s. Slika sposojena tule.

GZ vol 2

... mora se nadaljuje ... stvor je dobil še okras iz domačega jagenjčka in možnost dodajanja različnih kičastih dodatkov (kot da stvar že sama po sebi ni dovolj grda) ...

krožno razmišljanje.

... zadnje čase vedno pogosteje opažam prepletanje stvari, ki ga prej nisem (ali pa mu morda le nisem bila dorasla) ... dogodki se neopazno povezujejo med seboj, osmišljajo prej na-videz-nesmiselne razloge in dogodke ... in potrjujejo stari rek, da je vsaka stvar za nekaj dobra ... in veste kaj? res je ... lahko te nekdo močno prizadane v preteklosti, a to ti bo dalo možnost, da nove ljudi sprejmeš drugače, jih morda bolj ceniš, kot bi jih sicer (oziroma jih ne sprejemaš kot samoumevne, kot se nam nažalost dostikrat zgodi) ... lahko se ti stvari ponesrečijo, a z neuspehom se v tebi rojevajo nove sanje in upi ... in tako naprej in naprej v neskončnem in veličastnem krogu življenja ...

spomin na praznike

Gregor Hrovatin.

... lepo je, ko to prijatelji poznajo tako dobro, da ti posledično podarijo darilo, ki se te res dotakne in v hipu postane ena tvojih najljubših stvari ... sokol 1, hvala ... radateimam ...

... utrinek iz na-novo-moje pesniške zbirke ...

KO BOM VELIK

Ko bom velik,
te bom imel še bolj rad kot zdaj,
ker bom večji
in bo več materiala, ki bo lahko ljubil;
ker boš ti večja,
pa bo še več tega, kar bom lahko imel rad.

(Gregor Hrovatin)

voščilo.

... naj v novem letu vsak najde mir, srečo in nežen dotik mehkih dlani ...
(a hint: za povečavo klikni na čestitko)

srečanje ...

... bivših sošolcev osnovne šole ... tradicionalno pravzaprav ... vsako leto decembra nas bivša razredničarka povabi k sebi domov na klepet in ogromno hrane :) ... in vsako leto vsakega posebej izpraša o uspehu na faksu v prejšnem letu in o intimi (kot se izrazi ona) ... seveda to leti na prisotnost fanta/punce v življenju posameznika ... hm ... skratka ...
... bilo je lušno ... še bolj lušno pa potem, ko nas je ene par zavilo še v bežigrajsko Fontano ... :)

p.s. fotkano z mojim novim mobitelom, ki je oh-in-sploh-supr in ima celo funkcijo samosprožilca ( in ja, meni to pač je fascinantno :)

prostranstva inovativnih pregovorov.

Počasi se daleč pride. Prepočasi pa nikamor.
(z. b.)


S polnimi usti se ne je.
(r. k.)

Dragi Miklavž,

ko prideš letos ponovno naokoli, te prosim, da prineseš s sabo veliko mehkega, puhastega snega, ki se bo dal izvrstno oblikovati v igluje, snežake, kepe (hehe) in se ne bo spremenil v plundro (kako smo včasih naivni) ... ljudem prinesi več občutka in časa za soljudi, mir in lepote sveta, ki nas obkrožajo ... in tisti prfoksi na faksu (ti že veš kateri) odvzemi malo nadutosti in občutka superiornosti ...
... velikim živinam tega sveta vlij v glave pameti in občutka za okolje ... ustavi besneči ritem našega norega sveta in nas nauči, da se bomo znali ustaviti in prisluhniti srcu ... da si bomo znali vzeti čas za piknik v parku, gledanje zvezd na jezerskem ali pa le ležanje ob nam ljubi osebi ...

z vsem spoštovanjem,
-tvoja urša

p.s. ko smo že ravno pri prošnjah ... res te prosim za barbi hišo ... brez nje človek enostavno ne more biti kul ... hvala ...

stvari, ki so del mojega jaza

• zelena (v vseh možnih odtenkih ... se pretaka od nežne harmonije novo vzklitega listka pa do temačne globine tolumna), vijolčna, modra ...
• zamujanje (always late but worth the wait)
• vse, kar pride izpod peresa ferija lainščka
• nekonformizem
• pravljična bitja, pravljične pokrajine .... skratka, pravljice ...
  
• humor
• starinski nakit
• petje
• zaupanje Vanj
• kompliciranje na 1000 in 1 način
• zvestoba
• svojestilnost
• ne maram dominantnosti in nespoštovanja osebnega mnenja (se strinjam, t.)
• trma
• skodranost

no, tole je seveda le utrinek mene ...
(torej, tale post je seveda odgovor na tamarin post ... pozivam še ostale, da razkrijete del sebe :)

čps

svečano obljubljam, da se bom od danes naprej bolj redno udeleževala predavanj in bila nasploh bolj pridna (kar se faksa tiče ;) ...
... če ne bom, častim :) (tu zdaj ne šteje, da me nekam zaklenete, da ne morem na predavanje, v tem primeru NE častim :)

koraki zmaja.

v soboto se je ljubljana spremenila v igrišče igre Koraki zmaja ... ob globokem obžalovanju svoje neprisotnosti (bazar je imel pač prednost) in velikem veselju nad zmago meni poznane ekipe (bravo luka, mitar in ostali :) vam tule ponujam link ... drugo leto pa itak grem ... še kdo za akcijo? :)

svetilka.

... kot obljubljeno ... sm si sposodila bratov fotkič in posnela par rahlo amaterskih fotk novo pridobljene svetilke ... a za prvi vtis bodo ... ste pa seveda vsi vabljeni na ogled v živo ob dobrem čaju ;)

najprej ena navadna ...


pa še ena svetleče skrivnostna ...

bazar

... danes se je na gospodarskem razstavišču odvil že 14. tradicionalni SILA bazar ... in sem šla :) (čeprav sem ravno v prejšnjem postu pozivala k dnevu brez nakupovnanja ... a tu je stvar drugačna ... bazar je organiziran enkrat letno, zato si kakopak ne moreš zmišljevati kdaj boš šel ... pa še celotna zadeva je dobrodelna ... in pika:) ... razen neznanske gneče (sploh pred stojnicami orientalskih dežel, ki so me seveda najbolj zanimale) je bilo vse silno fajn :) uplenila sem res lepo svetilko iz južne koreje, ki zdaj krasi našo dnevno sobo ... :)

nakupuj manj, Živi več

začetni plan: nakup jošta (sir), kakava v prahu in štruce kruha
končni ulov: 2 paketa jošta (za vsak slučaj, pa še moškega je vedno fajn imeti pri hiši), kakav v prahu + mleko (ker lahko tisti karton le-tega, ki čaka doma, hitro zmanjka ...), štruca kruha + 3 tiste male štručke (ker tko fletno zgledajo), 2 velika kracalnika lumpi (ker tistih z zimskim motivom prejšnič niso imeli), 2 paketka mojih najljubših piškotov (ki jim m. pravi ptičja hrana), Elle (ker je notri intervju z božanskim s. cavazzo) in seveda 4 zavojčki čigumijev ...

... malo karikirano, a vseeno znano ... ja, ljudje smo postali prepotratni ... z vseh strani nas bombradirajo reklame (in tisti losjon, ki si ga naneseš za zmanjšanje obsega trebuha seveda deluje, je rekla soseda), mi pa jim poslušno nasedamo ... celo ob nedeljah hodimo po trgovinah (tu se avtorica bloga izključuje) ... hm ... mislim, da je čas, da naredimo nekaj v nasprotno smer ...

v soboto, 24. novembra 2007, bo DAN BREZ NAKUPOV ali Buy nothing day, ki že 15 let poteka po svetu (sedaj že v 65ih državah), Slovenija se je akciji prvič pridružila leta 2004.
Sodeluješ seveda tako, da v soboto ne greš v trgovine, pač ne kupuješ ... ste za? :)

(stvar prvič opažena tule)

dragi moji,

ravnokar so pred mojim oknom začele poplesavati prve snežinke ... sneži ... :)

zmedenost

10 minut po koncu predavanja ugotovim, da sem v predavalnici pozabila šal ... hm ... torej je možnost, da ga dobim nazaj, le, če počakam 2 (!) urci lepo na faksu (namesto da bi doma kvalitetno zabušila čas pred računalnikom) ... ker mi vest ne da miru, da bi šle ti dve urci v nič, se odpravim v knjižnico po Cankarjeve drame, da bi čas izkoristila v študijske namene ... po kar dolgem čakanju v vrsti pomolim list s signaturo gospe knjižničarki in sproščeno čakam na knjigo ... lahkotno odkorakam iz knjižnice in se z velikim veseljem lotim knjige (kdo pa se cankarja ne loti z veseljem) ... a lej ga zlomka ... napačna knjiga ... sledi vrnitev v knjižnico, ponovno čakanje v vrsti in na koncu še nadvse prijazno pojasnilo knjižničarke (seveda dovolj naglas, da so slišali vsi prisotni profesorji v knjižnici), da Zbrana dela obsegajo več knjig ... ker nam tega seveda ne trobijo že 3 leta na faksu in ker Zbranih del seveda še nikoli nisem videla v živo, kaj šele da bi si jih sposojala ... skratka ... rahlo osramočena se vrnem pred posestnico mojega šala in čakam ... vmes še ponudim nekemu dekletu, da mu lahko pazim na stvari, saj bom takoalitako še kakšno uro tu ... in potem sežem po naklučju malo za vrat ... in tam je bil ... moj prelepi vijolični šal v vsej svoji lepoti ... grrr ... in ko že hočem oditi, opazim, da moram še vedno paziti na stvari neznanega dekleta (dobrota je očitno res sirota) ... aaaah ...

v spomin ...

Danes smo sveče prižgali,
a jih nismo prižgali na grobu,
prižgali smo jih v srcih,
ki žalostno bijejo v molu.
(Feri Lainšček)

b., počivaj v miru ...

surströmming

... preteklo zimo je moj predragi brat prebil na daljnem severu Evrope ... dolge večere in obdobja brez sončne svetlobe so si sredi odročnih in zaledenelih gozdov krajšali s pripovedovanjem o ... recimo drugačnih in nam nevsakdanjih tradicionalnih jedeh ...
... na Švedskem za tradicionalno jed velja surströmming ... to je fermentirani baltski oslič ... in sama stvar sploh ne bi bila zanimiva, če ne bi oddajala groznega smradu ... prirejajo celo ogromne zabave, kjer jejo dotično ribo ... in zabave so znane po tem, da ljudi ne vabiš, privabi jih vonj ... hm ...
... skratka, moj pogumni brat je deželi iztrgal eno izmed znamenitih pločevink in jo prinesel v rodno Slovenijo ... tu je leto dni čakala v hladilniku ... nakar je bila organizirana prva (in verjetno edina) zabava s surströmmingom v Sloveniji ... vse zainteresirane je pot vodila v zavetje gozda, kjer smo pločevinko po predpisih odprli v lavorju, polnem vode ... izkazalo se je, da smrad sploh ni tako močen ... a zadosten, da ti zapolni celo ustno in nosno votlino, če poješ le majhen košček ... skratka, prvič, zadnjič in edinič ;)

Maraton LOTR

... še ena stvar z mojega spiska odkljukana :) ...
... super atmosfera, fajn družba, ogromno popitega čaja, extended verzije ... in seveda me je aragorn pred you-bow-to-no-one-prizorom kot vedno totalno impresioniral :)

nekaj za vse LOTR privržence in za vse, ki to niste :) : kviz Which LOTR Character Are You?
(jaz sem tisti mali hobit, ki ima modre oči, občasno nosi železno srajco in pleše enega najbolj neumnih plesov)

nisi bil ti, ki si pisal

Tisoč jezikov govori, ne da bi izgovorilo.
In vse še je.
Tisoč jezikov govori. In vsak po svoje.
In vsak znova, čisto sam, od pričetka.
In kdor hoče povedati zgodbo, eno samo,
vseobsežno - naj bo z njim usmiljenje.
Ker iz ničesar spočenja. In vse še je.
Izrečeno. Enako. Nespremenjeno.
/ ... /
Po svoji volji zaobračaš besede, menjaš
pomene; in vendar eno ostane. Le ti si,
edini, o tebi zgodba pripoveduje.
In ne prenarejaj se zdaj, ne imenuj, kajti
nima smisla, prišlo bo nazaj, kar odganjaš,
znova, nič drugače, pisano je;
in nisi bil ti, ki si pisal.

(Konst 9, 11-18)

MS utrinek

... bilo je ... drugače kot PJ ... skromnejše, krajše, le pred cca 300 poslušalci ... a nabito z enako energijo, strastjo ... in morda za odtenek bolj Moje ...

foto: Luka the G33k :)

Mens Sonora.

... več nas bo, bolj bo veselo (in bolj bo gužva) ... :)
... in na koncu bo super pogostitev in čisto vsak (!) bo imel vip dostop do nastopajočih ... :)
upam, da se vidimo (štirinajsti oktober ob pol osmih zvečer v dvorani zavoda svetega stanislava) ...

vokalno ekstravaganten Perpetuum Jazzile

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ... (klic navdušenja)
ker je srce še prepolno vtisov, sreče in (kot bi rekla metka) vzburjenja, le kratek komentar ... bilo je noro ... hvala publiki, disko krogli, darji za uigran team, Bolyki brothersom, andražu za priredbo, ki je skoraj uničila moj slavnostni make-up in predvsem vsem PJevcem, ki so se očitno trdno usidrali v moje srce ... radavasimam ...

foto: metkin kolega grega šimenc

najina noč in razvajanje

... človek se mora vsake toliko malo razvajati ... za uspešno narejen letnik sem si podarila pesniško zbirko Ne bodi kot drugi za lastno razvajanje ... (ja, očitno so mi na faksu že oprali možgane :) ... in zdaj objavljam eno mojih najljubših pesmi za vaše razvajanje ...

najina noč

Prišel si, kot pride večer,
prinesel si slutnjo in tihi nemir,
sestavil si svet iz drugačnih besed,
ujela sem vase tvoj svetli pogled.

Kdo je začaral samotni kostel,
kdo je naslikal panonski pastel,
kaj sploh bilo je med zdaj in nekoč,
kje sva iskala to najino noč?

Prišla sva, kot pride spomin,
kot da le vračava se iz davnin,
kot da že zrla sva neko jesen,
v luno nad pusto meglenih kopren.

Kdo je prekrižal v ravnici poti,
kdo je odtisnil na kožo sledi,
kaj naju čaka med zdaj in nekoč,
komu bo ljuba ta najina noč?

(Feri Lainšček. Ne bodi kot drugi. 2007.)

prvič ...

... se mi je zgodilo, da sem za nastop izvedela 20 minut pred začetkom, da sem morala povedati uvodni govor, za katerega sem izvedela 5 (!) minut pred dejanskim spopadom mojih podivjanih misli z mikrofonom (posledično se mojega govora seveda ne da šteti med literarne umetnine) in da sem bila za povrh vsega oblečena v trenirko ... just perfect ...

melanholija večera ...

... sedim na balkonu ... zahajajoče sonce z zadnjimi žarki boža naravo ... veter nosi mimo vonj odhajajočega poletja in škrlatne obrise jeseni ... zrak je poln večnosti, a hkrati minljivosti ...
... svet je tako lep ...
... a zakaj človek v tako spokojnem in zadostnem trenutku vedno pogreša ... česar nima ... ?

Slokar, EP in Ognjišče

... kljub splošnemu tarnanju o usepehu naših košarkarjev na EP, sem sama res ponosna na njih ... grčija je bila res kiks na koncu (pustimo drugo nemčijo) ... ampak večina odigranih tekem je bila, kot se spodobi ...
... ob vsem me preganja le spomin na bratov rojstni dan kar-nekaj-let-nazaj, ko sem sedela ob njegovih povabljenih sošolcih (ker je biti v družbi starejših tako blazno kul) in z velikim zanosom Slokarju brala vice iz Ognjišča (za katere mi ni potrebno posebej poudariti, da ne izpolnjujejo svojega namena smešnosti) ... hm ... težko je biti kul med sedmošolci, če si sam komaj četrtošolček ...

ta-da-ta-dam ... !!

... moj blog je končno našel samega sebe ... po ne-zanemarljivo-dolgem obdobju ujetosti v tesne spone vnaprej-naštancanih-grafičnih-predlog je zbral pogum in ob pomoči majhnih pravljičnih kreatur odkorakal sreči na proti ... pot je bila težka in naporna, zahtevala je nekaj žrtev (4 čokolade s celimi lešniki), a luč svetilnika jih je varno pripeljala v varni objem novega doma ...

... za vse, ki ne študirate primerjalne književnosti oz. niste seznanjeni s pojmom medbesedilnost ... gre za navezovanje poznejših avtorjev na svoje predhodnike (oz. po domače - v svojih delih omenjajo dogodke, citate, osebe, kraje itd. že obstoječih del) ... če to prenesemo v življenje - vsak moj zapis je pravzaprav le navezava na nek predhoden dogodek mojega življenja ... :) ... mislim, da mi ni potrebno posebej opozoriti na samo nanašanje naslova na pravljico o mačehi, čarobnem ogledalu, jabolku in še marsičem ... :)

ob tej slavnostni priložnosti bi se rada zahvalila:

• bratu, ki mi je prijazno (ob stalnem teženju sestre, torej mene) naredil novo grafično predlogo
• drugemu bratu, ki je posodil modele (beri svetilnik, smreko in palčke)
• prof. virku, ki nas (me) je seznanil s pojmom medbesedilnosti ... in ker pač je ;)
• bratoma Grimm, ki sta ohranila pravljico Sneguljčica in sedem palčkov
  

p.s. vse skupaj je zaenkrat beta verzija ... če opazite pomankljivosti, težave itd, prosim sporočite ... v primeru, da uporabljate Internet explorer, se vam to kakopak z lahkoto zgodi ... moj brat vam prijazno svetuje - naložite si Firefox ;)

ponosnost

jah, moj predragi brat je že kar diplomiral ... :) oh, moja ponosnost se vzpenja strmo v višave, poje v duetu z vetrom starodavno pesem, ki je nastala, ko je bil svet še mlad ... :) (luka, ne bit hud za tole osladnost;)

pogled ...

... skozi okno moje sobe ... tale post je pravzaprav odgovor na tamarin post s fotko njenega pogleda ... tko da pozivam še ostale bralce/ke, ki posedujejo svoj blog seveda, da nadaljujejo tradicijo ;)

priporočam ...

... v soboto, šestega oktobra, bo v Cankarjevemu domu koncert Perpetuum Jazzile in Bolyki brothersov ... ker je večina kart za ta fenomenalni dogodek že pošla, smo odprli še reprizo, ki bo v nedeljo, sedmega oktobra ... torej, obisk koncerta nadvse priporočam vsem, ki imajo radi dobro glasbo ... :)
upam, da se vidimo ...

do kart najlažje pridete tukaj

The lake house

... danes sem po dolgem času spet gledala film The lake house ... eden redkih filmov, ki te prepriča, da čas ni ovira ... da moraš le verjeti in si želeti ... da je tudi na-videz-nemogoča ljubezen mogoča ...

... drznite si upati ... verjemite, da če si nečesa želite ... res želite ... se bo tudi uresničilo ... ne bodite preveč racionalni ... sledite srcu ... upajte si ... ne obremenjujte se z mnenjem drugih ... ne ustavite se ob prvi oviri ... prestopite meje navadnega, preprostega ... sledite sanjam ...

p.s. vsak dan si umijte zobe ...

Whose line is it anyway?

nekaj, kar bi omehčalo vsako študentko literature (in z veseljem ne bi bila izjema ;)

(če kdo ne ve, zakaj se gre pri Whose line is it anyway? - neke vrste improliga ... akterji dobijo nalogo, za katero prej ne vejo, in morajo potem stvar čim bolj inovativno izpeljat)

pogrešam ...

... pogrešam čas, ko:

- je Dedek Mraz še obstajal (ne, RES ne obstaja) in je Muca Copatarica še prežala na nepospravljene copate

- je bil kino še nepokvarjen in predvsem razumno drag (= Kolosej še ni obstajal)

- so obstajale majhne in le-z-osnovnimi-stvarmi-založene trgovine (in seveda niso bile samopostrežne)

- sem preživljala počitniške dneve na ulici ob igranju Iger brez meja

- so fantje svojo naklonjenost izražali z zafrkavanjem (in bili nam puncam oh-in-sploh-zoprni) ... no, glede te točke nisem ravno 100% ...

- se mi ni bilo treba učiti imen kitajskih in japonskih pesnikov

- sem se sredi ulice naglas drla Kekčevo pesem

- svet še ni bil odvisen od mobitelov, računalnikov, televizije in Pamele Anderson

- anoreksija ni bila občudovana

- smo si med sabo še pošiljali navadna pisma

nasvet ...

... trenirajte svoj spomin (ali pa vsak dan pridno vzemite bilobil) ... ni se namreč zabavno sprehajati po parkirni hiši gor in dol in iskati avto, ker je tvoj spomin to malenkost nekam založil ... trust me, I know ...

The Forbidden City

... ker se je nekdo med avanturo po kitajski spomnil name in ker so prepovedane stvari vedno slajše ... hm ... (fotka)

razglas

naj se javi junak, ki ve, kje v deželi prodajajo kalejdoskope ... za vsako (koristno) informacijo bom nadvse hvaležna ... :)

brez besed

p.s. fotka nastala na razstavi Saša Vrabiča Pogrešani (ekrani)

ljubljena ljubljana

nekaj ujetih utrinkov s postopanja po ljubljani ...







p.s. globoka zahvala p., ki je prijazno posodil svojo fotomašino :)

modro nebo in ti ...

... kako pustiti prijatelja, da gre, če obenem vzame s sabo del tebe, del tvoje sreče ... kako ga pustiti, da gre, če pusti praznino, ki je ni mogoče zapolniti ... kako ga pustiti, da gre, če je eden redkih, ki mu lahko zaupaš svoje skrite misli ...
... a kakšno pravico ga imaš zadrževati, če veš, da stoji med vama preveč besed, dejanj in čustev, da bi lahko skupaj gledala modro nebo ...

najlepši ...

... so dnevi, ko se enostavno ne moreš nehati smejati ...

Patrick Süskind. Parfum.

"On, Jean-Baptiste Grenouille, rojen brez vonja na najbolj smrdečem mestu sveta, on, ki je izviral iz odpadkov, blata in gnilobe, on, ki je odraščal brez ljubezni, on, ki je živel brez tople človeške duše le iz kljubovalnosti in moči, ki jo je dajal gnus, majhen, grbast, šepajoč, ogaben, da so se mu vsi izogibali, pošast navzven in navznoter - je dosegel to, da ga je svet vzljubil. Kaj vzljubil! Ljubil! Častil! Oboževal! / ... / Zdaj je tudi resnično postal tisto, kar je bil nekoč v svoji samozaljubljeni domišljiji. V tem trenutku je preživljal največje zmagoslavje v svojem življenju. In tega ga je postalo groza."
(Patrick Süskind, Parfum, 208)

p.s. nadvse priporočam v branje ...

ujete sanje ...

po Toporišiču

bi tale sestavek bržkone lahko povedali drugače oz. slovensko ustrezneje ... vzemimo za primer tale sestavek, ki je sicer popolnoma brez kakšnega globjega pomena oz. bi mu kakršnokoli pametno vsebino celo težko pripisali ...

Peter je naveličano strmel v svoj novi prenosnik in kadil cigareto. Vmes je vsake toliko časa ugriznil v veliko žemljo, iz katere je počasi curljala majoneza. Kar naenkrat je vstal, vzel s police žeton za avtobus in se odpravil v mesto na hamburger.

no, po našem predragem Toporišiču bi se sestavek glasil takole:

Peter je naveličano strmel v svoj nakolenčnik in kadil svaljčnico. Vmes je vsake toliko časa ugriznil v veliko razpočnico, iz katere je počasi curljala majoneza. Kar naenkrat je vstal, vzel s police vrženček za avtobus in se odpravil v mesto na mesni krof. (ja, vem ... kar mine te, da bi še kdaj jedel hamburger ...)

če se kdo spomni še katere njegove briljantne besede ... bring it on ... :)

Včasih se zgodi,

... da neka stvar, ki ti je sicer načeloma grda - GZ, na nekomu drugemu (sploh če je ta oseba še otroško nepokvarjena in nasploh cukr-od-cukra) izpade prav fletno ... hja, priznam ...

Temu, dragi moji,

... se reče nebo brez oblačka ... :)

khm ...

se zavedam, da to ni vaša dolžnost, samo na žalost ne morem razglasit zmagovalca moje nagradne uganke, če ne sodelujete z odgovori ... zmigajte se :) (meni v veselje :) ... v pomoč vam zaupam, da odgovor b) NI pravilen ... :)

lubenica ...

... spada na vrh seznama mojih najljubših sadežev ... moja poletna odvisnost od nje je preživela celo tisto daljno poletje, ko sva z bratom tekmovala, kdo je hitrejši - on v rezanju lubenice al jaz v ... (hm ... ni lepše besede) ... basanju z njo ... (no comment ... )
... in zakaj bi odnehal po pojedeni polovici, če lahko poješ še četrtino in posledično cel dan postopoma odvajaš ogromne količine vode ... a s ponosom zmagovalca ... :)

nočno rolanje ...

... ko dnevno svetlobo zamenjajo ulične svetilke ... dnevni hrup se umakne skrivnostni tišini ... v ozadju brnijo oddaljeni avtomobili ... občutek svobode, drznosti, prvinskosti ... ostaneta le ti in prazna cesta ... brez pretvarjanja ...

ne zgodi se pogosto

... da vidiš na avtobusu greha-vredno-postavnega-mladeniča, ki pomaga nesti vrečke svoji babici in je do nje prav gentelmansko prijazen ... je pa lepo :)

P!NK

... še 3 ure in nekajintrideset minut ...

poletna noč

Perpetuum Jazzile je izdal nov singel - gre za priredbo zimzelene Poletne noči ... tole je posnetek premierne predstavitve komada iz Križank ... :)

uganka

evo, ena uganka za vse moje bralke in bralce ... :)
ko smo se s Pj peljali na koncert v Tolmin, se nam je zgodila neka stvar, ki jo je moje izurjeno fotografsko oko brž ujelo na trak :) ... ker je uganka malo težja, postavljam 4 možne odgovore:

torej, glede na sliko (ki nadvse nazorno prikazuje, kaj se vam je zgodilo), je moj odgovor:
a) avtobus ste morali ustaviti, ker se je scvrla sklopka
b) vzel bom denar, ki sem ga prisužil s kvizom do zdaj (O evrov), in ponosno (phe!) zapustil bojišče
c) voznik je ustavil avtobus in pomagal babici čez cesto
č) voznik je avtobus ustavil sredi avtoceste in čakal na nadaljna navodila


kdor bo prvi pravilno odgovoril na vprašanje, bo dobil nagrado - zadovoljstvo, ker je s svojim neverjetnim darom opazovanja in logičnim sklepanjem strl tale oreh ...
p.s. prosim, da člani Pj in ostali, ki sem vam zaupala prigodo, ne odgovarjate na vprašanje (težko bo, a ostanite močni :)
p.s. 2 odgovore bom zbirala ... hm ... nekaj dni ... odvisno od vaše bitke za zmago ... in ne premišljujte ali se vam splača odgovoriti, ker je že nekdo drug izbral odgovor, ki se vam zdi pravilen ... mogoče bo vaša utemeljitev pravilnejša (ali izvirnejša) :)

GZ

izjavljam svojo globoko zgroženost (GZ) nad rumenim stvorom in nad plavutkastim stvorom ...
kam gre ta naš svet ...

enkratzavselej

... tri pike so nestično ločilo! ...

(tale slovenistični izbruh je posledica tega, da vsi nadnaravno radi uporabljamo to simpatično ločilo, a nažalost velikokrat napačno ... in kot bodoča diplomirana slovenistka (če bo sreča mila) čutim dolžnost, da usmerim narod na pravo pot :)

vabilo

vsi supr-dupr-najlepše vabljeni :)
več nas bo, bolj bo veselo ... :)

oblikovanje vabila: sašo vrabič

... vse najboljše ...

... Slovenija ... :)
ob našem prazniku bi namenila par besed včerajšnji proslavi ob dnevu državnosti ... prvič se je zgodilo, da me je proslava dejansko pritegnila in ni bila le brezvezno zapravljanje državnega denarja ... točke so bile zanimive, razgibane, najboljši pa so bili otroci, ki so govorili vsak v svojem narečju ... proslava je bila ravno prav patriotska ... in glede na moje subjektivno mnenje si zasluži oceno 5 :) ... (moj komentar se nanaša le na kulturni del proslave ... govori so pač ... govori) ...
edini minus je bila televizijska komentatorka z nezanimivimi komentarji in parkrat nepravilno naglašenimi besedami (ja, kaj čmo ... faks pusti posledice) ...

posnetek proslave (kulturni del se začne nekje na polovici posnetka)

p.s. kot popolno nasprotje proslavi se je v teh dneh izkazala prireditev ob izvolitvi nove miss ... ogledala sem si cca 5 min prireditve in prijelo me je, da bi Godlerja zaprla nekam, kjer ne bi mogel več mučiti Slovencev s svojim "humorjem" ... :)

dokaz

dokaz, da lahko dober fotograf kljub bolj-ne-kot-ja-fotogeničnemu modelu naredi zanimivo fotko ...

...

kako neizmerno žalostno je srce, ko se pelješ na poslovilno mašo sedemnajstletniku ... čeprav ga nisi poznal, veš, da ne bo mogel nikoli več čutiti vetra na obrazu, obžalovati svojih napak, premagovati lastnih meja, želeti, hrepeneti, ljubiti ... in potem te kar naenkrat spreleti misel, kako krhko in minljivo je življenje ... in obenem strah, da ga ne boš znal izživeti v vsej njegovi nedojemljivi lepoti ...

t., počivaj v miru ...

vprašanje

večina negativcev se trudi uničiti planet. kje mislijo potem živeti?

lebdim ...

...


sredi mešanih občutkov, pogrešanja, odprtih vprašanj in vročine

...

5 lepih stvari

torej, moji najdražji :)
ker sem ugotovila, da se ljudje nasplošno vse preveč pritožujemo, kako nam je grozno in oh in sploh ... in pri tem ne opazimo drobnih in lepih stvari, ki nam vsak dan prihajajo naproti ... pozivam vse, da si vzamete 5 minut in se spomnite petih lepih stvari, ki so se vam zgodile v preteklih 24ih urah ...
mojih 5:
1. včerajšnji koncert z islandskim zborom
2. simpatičen prodajalec v bližnjem merkatorju
3. po dolgem času sem spet jedla sladoled iz bunkice ... :)
4. komad Take me to the stars ... tko swingiš ...
5. pričakovanje današnje poroke

and now is your turn ;)

Kralji ulice

objavljam del pisma, ki ga je na uredništvo Kraljev ulice poslala bralka ...

Vendar pa želim pohvaliti lektorice in tiskarje časopisa. Verjeli ali ne, tako pravilne slovenščine in tiska brez napak na žalost ne premore noben naš tiskani medij (o slovenščini v reklamah in drugje sploh ne bi izgubljala besed). ČESTITAM vam, ker vaše delo odraža ne le človeško toplino in razumevanje, ampak odseva spoštovanje do slovenskega jezika, ki ga mrcvarijo prav vsi tiskani mediji, tudi založniki knjig, da o reklamah, kot sem že omenila, sploh ne govorimo.
Vsem želim vse lepo in dobro
Nina

no, končno nekdo, ki ceni naše delo :)

we're (I'm) not alone ...

Spletni portal SimplySwitch je opravil raziskavo, v kateri je ugotovil, da letno 855.000 mobitelov konča v straniščni školjki. 315.000 se jih pozabi v taksijih, 225.000 v avtobusih, 116.000 v pralnem stroju in 58.000 jih konča v pasjem zobovju.

(Izvorna novica)

včeraj ...

... smo se imeli fajn ... lol ...

čudež (v tretji osebi) ...

... urša je odkrila (neke vrste) šport, ki ji požene kri po žilah in jo navda z ogromno energije ... in kar je najbol noro ... noro ji je všeč! ... ja, swing je res nekaj neverjetnega ... no, ples nasplošno ji je bil od nekdaj všeč, to pa je čisto druga sfera ...
skratka, če si želite preživeti večer ob super glasbi, simpatičnih soplesalcih (velja bolj za lepši spol:) in ob tem uživati, morate priti na enega od teh plesnih večerov ... se vidimo? :)

p.s. pojma nima(m) zakaj piše(m) v tretji osebi ...

p.s.2 zakaj je to čudež, bodo verjetno brez težav razumeli tisti, ki me poznajo :)

filmska nostalgija

... danes sem si po dolgem času ponovno (ne štejem več kolikokrat) ogledala slovenski film Vesna ... in ugotovila, da še vedno spada med moje najljubše filme ...

in da (vsaj po mojem okusu) kvaliteta slovenskih filmov nažalost pada ...

če ga še niste gledali, vam ogled toplo priporočam ... naj vas popelje v čas še-ne-tako-motorizirane Ljubljane, ženskih oblek z visokim pasom, preproste ljubezni, podoknic in ljubezenskih pisemc ...

p.s. jutri je na sporedu nadaljevanje filma - Ne čakaj na maj ... ne zamudite priložnosti in si privoščite dober in kvaliteten slovenski film ... :)

utrinek ...

... z včerajšnjega srečanja bivših dijakov ... na ta srečanja ljudje prihajajo predvsem, da srečajo bivše sošolce, a tudi hrana, ki je bila pretekla leta odlična, pripomore k večji udeležbi ... no, letos pa je bila postrežba zamišljena v stilu spomina na šolske dni in zato so postregli z ... najslabšo šolsko malico ... hm ...



p.s. a bilo je vseeno lepo ... :)

relaxing ...

... po napornem dnevu, kot je bil današnji (celodnevno učenje in izpit, ki se konča šele 20 do 22h) bi se nadvse prilegli dober film, kokice/grška solata/pica (ne morem se odločiti, izberi željeno) in Bryan Greenberg ... :)

Ne bodi kot drugi ...

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne,
zaupaj mi želje, četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.
(Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi)

p.s. razpisujem nagrado na osebo, ki bi ustrezala zgornjemu opisu ... :)

malo črnega humorja za lepši dan ...

Par je praznoval zlato obletnico poroke na prekrasnih plažah na
Jamajki. Ljudje so občudovali, kako miren in urejen zakon sta imela
vseh 50 let. Lokalni novinar se je šel pozanimat, kako jima to uspeva.
Mož je odgovoril:
"Jah, tole izvira še iz najinega poročnega potovanja. Šla sva jezdit v
Grand Canyon. Nisva bila daleč, ko se je konj spotaknil. Žena bi
skoraj padla z njega. Pogledala je konja in mu mirno rekla; "Dragi, to
je prvič." Nadaljevala sva pot in kmalu se je konj spotaknil drugič.
Spet je žena mirno rekla: "To je drugič." Pol kilometra kasneje se je
konj spotaknil tretjič. Žena ni rekla nič, iz torbice je potegnila
pištolo in ga ustrelila v glavo. Jaz sem bil zares šokiran. Zavpil sem:
"Kaj je narobe s tabo, ženska? Zakaj si ustrelila ubogo žival? Saj si čisto ubrisana!!!" Žena je odvrnila, čisto mirno: "Dragi, to je
prvič" ...
In od takrat sva srečno živela in še bova do konca svojih dni."

bivši in novi

... po nekaj mesecih simbioze s predpotopnim mobitelom mu končno lahko rečem adju ... nič več crkavanja sredi zanimivih pogovorov, skoraj-vsakodnevnega-polnenja, zaskočenih tipk, ki so posledično onemogočile še vse ostale, nezmožnosti dviga, ko me je kdo klical ...
... in brez skrbi, nisem ena izmed tistih, ki so obsedeni z menjanjem mobitela na pol leta ali manj ...
... moj bivši mobitel je namreč izgubil življenje med kruto bitko s podivjanimi vodami mariborske kanalizacije ... odšel je prehitro, nisem se utegnila niti posloviti, a ostal bo zapisan v mojem srcu kot edini, ki je ob izklopu zvoka sporočal: "vse melofije izključene" ...
(minuta tišine)
... nadomestil ga je starejši mobitel, ki je imel različne kaprice (nekatere so navedene zgoraj), ki pa je zaradi različnih okvar vedno slabše služil svojemu namenu ...
... a zdaj ... (drum roll) ... imam novega ... :)

... a., hvala ...

zvočna misel ...

nedelja je bila zaznamovana s petjem, smehom, ponovnim srečanjem srednješolskih ljubezni, zelenim trakom in predvsem srečo ...

... səm še mihna bva ...

objavljam besedilo rožanske ljudske pesmi Səm še mihna bva, ki jo bomo z Mens sonoro in še nekaterimi zbori izvajali v nedeljo na koncertu ...

səm še mihna bva, səm mamco barava,
htu bo lubov me, kə bom dorastəva.
zdej səm zbrava ha pubča tačeha,
kə polubtə zna, da zacənhla. (a ni fenomenalno?)

səm še mihna bva, səm tkə žinjava,
da ha ni na sviət, da'b mə mohov krancəl vzet.
pršov je ne fant, je mov sovdaščə hvant,
srčno me je objev pa krancəlč vzev.

səm še mihna bva, səm tkə žinjava,
da ha ni na sviət, da'b mə mohov krancəl vzet.
to se dro zhodi, da krancəlč se zhəbi
pr anej mihəni prvožnostə.

jah, pesem je poskrbela za dobršno mero smeha med članicami našega zbora ... in že zato si zasluži objavo ... :)

pozabi, da se ti mudi ...

danes sta sredi tega ponorelega in hitečega sveta dva voznika avtobusov ustavila svoji ogromni prevozni sredstvi sredi ceste, odprla okna in malo poklepetala ... (kar je še bolj nenavadno - slišati ni bilo nobenega hupanja avtomobilov ali pritožovanja potnikov)...

in mi s tem polepšala dan in dala vedeti, da svet (še) ni dokončno izgubljen v brezglavem hitenju ... še se znamo ustaviti in pozabiti, da se nam mudi ...

preživetje ...

kar tako ... ker mi je fotka pač všeč ...
in ker obožujem marjetice ...
in ker me spominja na morje ...
in ker je v ozadju bela ograja, ki jo je treba vsakih par let znova prebarvati ...

mare, -is ...

... po treh dneh uživanja na morju in predajanja toplim sončnim žarkom, ki so na moj obraz posuli dodatnih miljon peg ... po fake učenju in insektidiciranju orjaških mravelj (no, niso bile ravno orjaške, bilo pa jih je orjaško veliko) ... po smehu in posledičnem joku, ki je zameglil moj pogled na cesto, vrtenju v krogu na parkirišču (?!?) ... po zaužitju enormne količine hrane, ki je tehtnico premaknila za 3 stopničke višje in zaupnih ženskih pogovorih ...
... je vse, kar moram še dodati, da bodo tej trije dnevi dosegli popolnost: "Martina, BELIEVE ME, da vem kaj delam!" ... lol ...

TO-DO 21

• dejansko izpeljati road trip z m., b. in zaenkrat še nepoznano 4. članico, ne pa o njem le govoriti
  
• vsaj čez poletje postat lektorica pri kateri od slovenskih revij (seveda to ni le v mojih rokah)
  
• navadit se hoditi z visokimi petkami
• sprejet, da nekatere stvari in nekateri ljudje pač niso zapisani v mojih zvezdah
  
• gledat vse tri dele LOTR v enem šusu
• kot bi rekla b. - spoznat čim več vročih, zagorelih ljubimcev ... no comment ...
• še najprej peti
• podaljšat vozniško, ki je z dopolnjenim 21. letom žal potekla
• preživet več časa v naravi
• naučit se bowlat
• naučit se pisat boljše TO-DO-je
• ...
  

lev, ris in moji trije

... sedemnajstega aprila je Perpetuum Jazzile nastopil v hotelu Lev in med drugim izvedel hokejsko himno Besen kot ris, ki jo v originalu poje Magnifico ...
... pesem, ki mi je s svojo energijo in nedvomno globokim besedilom presenetljivo prirastla k srcu ...

would you lie with me and just forget the world?

tale post sem začela že parkrat in vsakič zbrisala nastalo ... in na koncu ugotovila, da to, kar hočem povedat, najbolje pove besedilo ene mojih najljubših pesmi - Snow patrol: Chasing cars ...

We'll do it all
Everything
On our own

We don't need
Anything
Or anyone

If I lay here
If I just lay here
Would you lie with me and just forget the world

I don't quite know
How to say
How I feel

Those three words,
are said too much
they're not enough
If I lay here
If I just lay here
Would you lie with me and just forget the world?

Forget what we're told
Before we get too old
Show me a garden that's bursting into life

Let's waste time
Chasing cars
Around our heads

All that I am
All that I ever was
Is here in your perfect eyes
They're all I can see

I don't know where
Confused about how as well
Just know that these things
Will never change for us at all

If I lay here
If I just lay here
Would you lie with me and just forget the world?

skratka ... pozivam vse bralce (hm ... ne vem niti če lahko uporabljam množino?) bloga: izkoristite prelepe pomladne dneve in uživajte življenje ... uživajte ga z nekom, ki vam veliko pomeni ... in če bom vsaj enega prepričala, da si bo vzel nekaj časa in ga delil z nekom drugim in pri tem pozabil na svet ... je moj namen več kot dosežen ...

Dear Lord,

... I pray for wisdom to understand my man. Love to forgive him. And patience for his moods. Because Lord, if I pray for strenght I'll beat him to death. Amen.

p.s. danes je gregorjevo ... aaah ...

p.s.2 hvala m., da je izbrskala to modro misel, ki verjetno kdaj pa kdaj preleti misli vsake ženske ... :)

zimska romanca

... med brskanjem po starih stvareh sem naletela na pesmi, ki sva jih s sošolko tanjo pisali med urami latinščine ... čeprav letni čas ni pravi in pesmi ne moremo šteti med literarne umetnine ... prilagam eno od njih, saj nosi s sabo lepe spomine na gimnazijska leta, zimo in ...


ZIMSKA ROMANCA

razmazan smrku
visi na brku
možaku na trgu

ženica stara kašlja
peseta na sprehod pelja
pod kiklo ji burja pihlja

sred trga pa parček postava ...
(tanja k. in urša č.)

m., hvala ...

... za večer čokoladnih lizik, smeha, vzpodbudnih besed in najinih šal ... ki so pomoje smešne le nama, a prav zato tako noro zabavne ...

... prebuja se pomlad ... moj najljubši letni čas ... aaah ... s tem prihajajo pomladanska utrujenost (ki me po pravici povedano ne zapusti v nobenem letnem času), pomanjkanje entuziazma za učenje, zaljubljeni pogledi parčkov, zvončki, toplota in nekakšna naelektrenost, ki me vleče s faksa v tivoli, kjer bi lahko v neskončnost opazovala brstenje življenja ... ali pa vsaj do takrat, ko bi me začelo zebsti ...
... hm ... očitno eden od bolj romantično zaznamovanih postov ...

ah, ta slava

naš koncert (Perpetuum jazzile in Mansound; 18. september 2006, Cankarjev dom) je razprodan ... uf ... dober občutek ... kart je zmanjkalo en tedn preden se bo dogodek šele zgodil in vrste ljudi, ki so prišli prepozno, se iz dneva v dan večajo ... danes me je klical celo moj učitelj klavirja in me vprašal, če mu lahko zrihtam karto ...
aja, zaradi oddaje, ki smo jo posneli pri petru polesu, me ljudje že cel tedn sprašujejo, če pojem v zboru in da so me videli po televiziji ... ah, težko je življenje slavnih ...

ponosno sporočam, da sem končala sestavljanko, ki sem jo sestavljala celo poletje ... 94,5cm x 34,5cm ... huh ... na njej so zebre v teku in ogromno (preveč?) trave ... trave, ki si je čisto podobna ... trave, ki si je preveč podobna ... ogromno enakih koščkov zelene barve, ki jih lahko v pravi vrstni red postaviš le po naključju ... in seveda rabiš veliko časa in potrpežljivosti ... in pripravljen moraš biti na to, da si bodo ljudje mislili, da si čudak, brez kakršnekoli družbe in življenja in da je tvoj največji dosežek dneva da sestaviš 6 (namesto 5) koščkov ... a se splača ...
danes sem šla naročit okvir ... bo bele barve, lesen in nič spektakularnega ... (v enem izmed naslednjih postov bodo slike)
kot dodatek ... sestavljanko sem imela namen premazati s posebnim lepilom za sestavljanke ... v trgovini, kjer sem lepilo kupila, sam dobila zagotovilo, da je to super in oh in sploh najboljše za lepljenje puzzlov (kar je pravzaprav namen prodajalca .. prepričati nevednega kupca, da kupi nekaj v tvoji prodajalni ... po možnosti nekaj, kar ne gre dobro v prodajo ... še bolje nekaj, kar sploh ne gre ... in kar je po možnosti še prav zasoljeno drago ... ) ... nakar sem šla v trgovino, kjer naročiš okvirje ... tam so mi rekli, da NIKAR ne mazati z lepilom, bolje je sestavljanko po drugi strani prelepiti s posebnim selotejpom (katerega se kot po nakjučju kupi ravni pri njih) ... skratka, mislim, da se bom držala prvotnega načrta in jo premazala z lepilom (ki sem ga že kupila, zato je to logična posledica) ... in se pustila presenetiti, če je to res oh in sploh najboljše za lepljenje puzzlov ...

radiator vol.4

par slik našega radiatorja ...






pogled od strani ...

radiator vol. 3, peter vol. 2, kuhan rak vol.1

radiator končan!!! :D ... mislim, da izgleda kar fino ... slike pridejo najverjetneje v enem izmed naslednjih postov ... kar pri moji rednosti pisanja ne pomeni nujno nekaj, kar bi se nanašalo na BLIŽNJO prihodnost, ampak ... prihodnost pač ...

v petek, 1. septembra, sem uspešno opravila izpit Primerjalna verzologija pri prof. Novaku ... sam izpit ni bil težek, težava je bila v tem, da je bila v moji skupini (v kabinet grejo po 4 študenti naenkrat) neka punca, ki je začela na moje vprašanje kar sama odgovarjati ... kar mislim, da ni namen izpita ... da nekdo drug odgovarja namesto tebe namreč ... ampak morda se motim ...

sledilo je bilo snemanje oddaje s petrom polesom ... hm ... kljub moji navdušenosti nad petrom dva posta nazaj, nimam pravzaprav veliko za povedati ... o njem ... je faca, simpatičen ... kar se tiče mojih pričakovanj, nisem se seznanila z njim, se mi je pa približal na 0 metrov (!!!) ... sicer se me je dotaknil po nesreči, šteje pa vseeno ...
sama izkušnja s snemanjem se je začela že pri maski ... vsakega, ki nastopa na televiziji "obdela" namreč maskerka ... ker nas je bilo cca 30, je bila maska narejena bolj na hitro ... pravzaprav sploh ne bi bilo omembe vredno, če ne bi na masko čakala malo manj kot uro, spustila naprej vse fante (ker fantje "hitreje opravijo"), tekala vmes od ene maskerske sobe do druge (verjetno spet ni omembe vredno, da je bila ena v 2. kleti, druga pa v 3. nadstropju) in dobila od vsega tega očarljivo barvo kuhanega raka, ki jo je bilo težko prekriti celo s pudrom ...
snemanje je minilo kar hitro, je pa res, da je bilo kar utrudljivo snemati en komad večkrat (in pri tem nimam v mislih le npr. trikrat), se pri tem smejati, kot da snemaš prvič, da si srečen, ker lahko poješ in pri tem čim bolj zapeljivo koketirati s kamero ... seveda kot da nisi tega naredil že najmanj trikrat prej in kot da nisi komada že totalno naveličan (ker ti btw komad že od samega začetka ni najbolj pri srcu) ...
uf ... smo pa dobili 6 malih tort na koncu snemanja ... škoda, da nam zraven niso dali še pribora ... (?!)

dan sem zaključila z zabavo prijatelja, ki je dopolnil 20 let ... preživela sem lep večer ob dobri družbi, čevapčičih in bandidosu ...