petek, november 11, 2011

Money cannot be eaten.

Only after the last tree has been cut down.
Only after the last river has been poisoned.
Only after the last fish has been caught.
Only then will you find that money cannot be eaten.

(Cree Indian Prophecy)

torek, oktober 25, 2011

sreda, oktober 19, 2011

Sveče.

Bliža se praznik sveč, praznik luči. Praznik, ko se spomnimo tistih, ki so nas začasno zapustili, praznik, ko se imamo za par procentov bolj radi, in praznik, ko nas vsaj za nekaj časa napolni mir. (Seveda ni prav, da je tako le na ta dan - ampak bolje to kot nič, a ne?)

Skratka ... moja dva predloga za letošnji praznik sta si sicer rahlo kontradiktorna, a vsak zase šteje:
1. Enough said.
2. Vsak leto si na pokopališču vzamem 15 minut časa, se sprehodim med grobovi ter poiščem grob, na katerem ni sveče. In jo prižgem. Z željo, da nihče ne bi bil osamljen. Na pokopališču in izven njega.

Ni veliko, a že namen šteje.

ponedeljek, oktober 17, 2011

četrtek, oktober 13, 2011

Pravljice so!

Pravljice so

Mnogi trdijo, da pravljic ni več.
To ni res.
Pravljice so čudeži drobnih doživetij.
Pravljice so sanje sredi belega dne.
Pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti.
Pravljice so sončni žarki otroštva.
Pravljice so male skrivnosti malih ljudi.
Pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja.

Pravljice sva jaz in ti.


(Franjo Frančič)



P.s. Slika sposojena od tule.

četrtek, september 29, 2011

Knjigobežnice.

Temu rečem jaz totalno Dobra ideja. In upam, da bo veliko ljudi enakega mnenja. Poglejmo racionalno:
1. Knjige (in CD-ji in DVD-ji) so zakon. Tega sploh ne rabim argumentirat.
2. Tekmovanja in igre so sploh zakon. Kdo ne začuti vznemirjenja, ko prebere besede: Pravila igre. Ah! :D
3. Facebook je malo manj zakon, a mu zaradi pomembne PR vloge pogledamo skozi prste. (Koga slepim, sama mu za vsako malenkost pogledam skozi prste ... tudi če ni prstov.)
4. Te točke ni, a je nujno potrebna za simetričen izgled.

Torej, današnja naloga: klik. :D

petek, september 23, 2011

Dan brez avtomobila ...

... je zakon! :D S svojim rdečim divjakom sem brzela kar po sredini Slovenske ceste, avtobusi so se ponižno umaknili na stranske trase in svoboda je pela pesem zmage.


P.s. Škoda sicer, ker marsikdo ne razume pomena besedne zveze "Dan BREZ avtomobila" - in ne, to ni dan tistih, ki nimamo svojega avta.

torek, september 13, 2011

sobota, september 03, 2011

Srečna.

Poznate tisti občutek, ko se ne dogaja nič posebnega ... a ste vseeno popolnoma srečni? Trenutek, ki mu ne bi ničesar spremenili, ničesar dodali? Ki je enostavno popoln.

Nekaj takega se je pretakalo po mojih žilah, ko sem s puncami stala na koru in ljubezni na čast improvizirala na Adoro te devote. Sreča. Zavedanje, da sem obkrožena s fantastičnimi ljudmi, da delam nekaj, kar mi je všeč in kar me resnično osrečuje. In ob vsem tem so se kot milni mehurčki pojavljali alikvoti, ki so množili te občutke in jih spuščali v svet, da bi z občutkom sreče napolnili še ostale.

Kajti sreča je res preprosta in se skriva v majhnih stvareh. Le zavedati se moramo tega.

Punce, rada vas mam. :)

četrtek, september 01, 2011

Sposojena misel 3.

"Pripovedovanje sodobnikov se bo spremenilo v sago in saga bo postala legenda; oblika se lahko menja, zgodba pa bo živela naprej v ljudskih ustih, dokler bo kaj moških in žensk, ki so pripravljeni na boj za resnico in svobodo in ki se zavedajo, da ni večjega greha kakor pasivno se ukloniti zatiralcu in stopiti k trinogu v službo zaradi lastnega dobička."
(Per Hansson. Čeprav nam vzamejo življenje.)

torek, avgust 30, 2011

Nasvet.

V kolikor boste imeli v prihodnjih dneh preveč časa in se vam bo zaluštalo kina in boste pregledali ponudbo v Koloseju in se iz neznanega razloga odločili, da se vam zdi film Huda učiteljica vreden ogleda (Trailer resnici na ljubo ne zgleda za odstrel, temveč obetajoče. Žal.) ... se na mestu ustavite in si prisolite zaušnico. Nato se usedite nazaj in si namesto kina raje privoščite 3 dele kakšne dobre nadaljevanke (priporočam Scrubs, Friends, How I met your mother). Verjemite mi, za vaše dobro.

(Razen ... če se hočete večino filma spraševati, zakaj se zgodba kar ne-in-ne razvije, zakaj glavni lik osebnostno ves čas stagnira, zakaj so vse (povprečne) fore uporabljene že v trailerju, zakaj režiser ne ve, kaj je to katarza, in zakaj niso stoli bolj udobni in primerni za spanje.)

I'm just saying.

sreda, avgust 24, 2011

Sposojena misel 2.

If you are very lucky, you’re allowed to be in certain places during just the right season of your life: by the sea for the summer when you’re seven or eight and full of the absolute need to swim until dark and exhaustion close their hands together, cupping you in between.
(Johnatan Carroll, Bones of the Moon)


torek, avgust 16, 2011

Sposojena misel.

"Zdaj, ko je prepozno, ji je tako jasno: zgodba je oblika telepatije. S pisanjem simbolov ob strani lahko pošlješ misli in čustva iz svoje glave v bralčevo. Čaroben proces, pa tako vsakdanji, da se mu nihče ne čudi. Prebereš stavek in ga razumeš, to je eno in isto, kot če upogneš prst, nič ni med njima. Ni premora, v katerem bi pojasnjeval simbole. Prebereš besedo grad in ga že vidiš, v daljavi, poletni gozd pred njim, modrikast, mehek zrak, dim se vzdiguje iz kovačeve peči, tlakovana cesta se vije v zeleno senco ..."

(Ian McEwan.: Pokora.)

ponedeljek, avgust 08, 2011

sobota, julij 23, 2011

torek, julij 19, 2011

Čiščenje.

Ste že slišali za tisto modrost "Človek se bolje počuti, ko pospravi sobo. S pospravljanjem sobe pravzaprav pospraviš sebe."? Sama nikoli nisem bila pristaš omenjenega rekla, a priznati moram, da res občutiš neke vrste olajšanje, ko zaključiš s čiščenjem omar. To pomeni, da pregledaš svoja oblačila in vse stvari, ki jih niti proti plačilu dveh evrov ne bi dal nase, preprosto odstraniš. Tista lepša odpelješ na Humano, malo manj lepa pa nekam drugam.
Zakaj občasno ne naredimo nekaj podobnega s svojim življenjem? Stvari (in osebe), ki nas ne osrečujejo, bi morali enostavno zapakirati in odpeljati na odpad ali v humano Humano. Najverjetneje bojo komu drugemu prišle bolj prav.

In to bi morali narediti brez slabe vesti.

sobota, julij 16, 2011

Cutie patootie.

Verjetno res ni nič čudnega pri tem, da male punčke maširajo po "modnih" pistah, popolnoma dodelan make-up jim simpatične obrazke spremeni v obraze lutk (Ki jih pogosto uporabljajo v grozljivkah. Verjetno zgolj naključje.), oblekice, frizure in nakit pa so ukradle materam (Matere pa punčkam njihovo brezskrbno otroštvo.). Verjetno ni nič bizarnega v tem, da je celotna zadeva všeč le mami pomanjšane plavolase misice in da se šestletnica dere I'm Cutie patootie that shakes her bootie. In verjetno ne bo odrasla v egositično navdušenko nad samo seboj.



Kar pa dejansko je bizarno - lahko bi rekli celo najbolj bizarno, je to, da je refren nesramno catchy. Grrr.

petek, julij 15, 2011

Tole bi!

Razmišljam, da bi si omislila nekaj podobnega temu. Je praktičen - primeren za spanje in za modni dodatek. Je estetski. In zgleda, kot da mi rad dal lupčka. Kaj več si ženska sploh lahko želi?! :D

četrtek, julij 14, 2011

Morska resnica.

Bolš en dan na morju kot pol dneva na morju.

In zato greva jutri s P. na morje. In se bova imeli fino in ne bova nobenega pogrešali. :D

sobota, julij 09, 2011

sobota, junij 25, 2011

četrtek, junij 16, 2011

Pravljice.

Včasih si zaželim, da bi v svet poslala svoje misli. Da bi jih delila s svetom, svet pa bi jih razumevajoče sprejel, me objel in mi na uho nežno šepetal pravljice. Pravljice, v katerih princ na belem konju vedno najde svojo princeso, v katerih se stekleni čeveljc ne razbije med nasilnimi poskusi prevelikih nog in v katerih morska deklica ve, da bo zamenjava plavuti za noge njena najboljša naložba življenja. Pravljice, v katerih ni dvomov, kjer nimaš vmesnih možnosti in kjer dobro vedno zmaga.
In svet bi mi šepetal pravljice, jaz pa bi jim z nasmehom na ustnicah naivno verjela. Verjela v vedno prave odločitve, verjela v usodo, verjela vase.

In dvomi in vprašanja bi izginili, nebo bi postalo modro, morska deklica v steklenih čeveljcih pa bi zasanjano strmela z belega konja v svojega princa.