Marelice!

Priznam, odkar sem v svoji glavi sprejela dejstvo, da se selim v Švico, se pogosto zalotim, da z zanosom in (pre)velikim optimizmom sanjarim o opremljanju svojega prvega stanovanjca. Menim sicer, da je to pogost stranski učinek pri vseh dekletih v taki situaciji. A precej bolj nenavadno je to, da so mi hkrati tudi gospodinjska opravila postala opazno manj neprijetna.
Šla sem celo tako daleč, da v njih uživam. In se z veseljem posvečam novim. Tako sem danes najprej z nasmehom flancala endivijo, kasneje pa skuhala svojo prvo marmelado! Kako malo je potrebno, da se skoraj razpočim od ponosa. Ah!