Egotrip.

Obožujem stave. Ne tiste tazaresne, za denar ali življenje, temveč take za ponos in smešne kazni. In tokrat je padla dvojna stava. V prvi fazi sem sklenila stavo kar sama s seboj, v drugi pa še z Leno Makareno, mojo super cimro.

1. stava: Projekt, ki sem ga ljubkovalno poimenovala Egotrip, je sestavljen iz vsakodnevnih objav, traja pa en mesec. Zato slovesno prisegam, da bom vsak dan od danes naprej objavila vsaj eno stvar na blogu Svetilnik in sedem palčkov (izjema so dnevi, ko sem bom na morju sončila v družbi postavnega Švicarja in bo internet le eho prehitrega sveta).
Zakaj? Ker je to odličen način, da se prisiliš v ukvarjanje z lastnimi mislimi, bolj si pozoren na zanimive detajle življenja in najdeš se približaš svojemu mestu na tem svetu (ena od stvari, ki se mi v obdobju med zaključkom študijem in prvo službo (Kaj je že to? Nekaj za na kruh namazat?) spretno izmika).

2. stava: Projekt zaženem v roku enega tedna (op.p. stava sklenjena 2. julija), v kolikor ne izpolnim dogovorjenega roka, moram en cel dan onikati vse sodelavce, ne smem naročiti najboljšihjogurtovnasvetu in cel dan preživim ob poslušanju Badgerja.

In ker sva z Leno Makareno kot poskusna zajčka že preživeli delovni dan ob neprestanem poslušanju zgorajlinkanega "komada" (I kid you not.), se bom tej možnosti raje na široko ognila.

Naj se Egotrip začne!

3 ... 4 ... zdaj!