zmedenost

10 minut po koncu predavanja ugotovim, da sem v predavalnici pozabila šal ... hm ... torej je možnost, da ga dobim nazaj, le, če počakam 2 (!) urci lepo na faksu (namesto da bi doma kvalitetno zabušila čas pred računalnikom) ... ker mi vest ne da miru, da bi šle ti dve urci v nič, se odpravim v knjižnico po Cankarjeve drame, da bi čas izkoristila v študijske namene ... po kar dolgem čakanju v vrsti pomolim list s signaturo gospe knjižničarki in sproščeno čakam na knjigo ... lahkotno odkorakam iz knjižnice in se z velikim veseljem lotim knjige (kdo pa se cankarja ne loti z veseljem) ... a lej ga zlomka ... napačna knjiga ... sledi vrnitev v knjižnico, ponovno čakanje v vrsti in na koncu še nadvse prijazno pojasnilo knjižničarke (seveda dovolj naglas, da so slišali vsi prisotni profesorji v knjižnici), da Zbrana dela obsegajo več knjig ... ker nam tega seveda ne trobijo že 3 leta na faksu in ker Zbranih del seveda še nikoli nisem videla v živo, kaj šele da bi si jih sposojala ... skratka ... rahlo osramočena se vrnem pred posestnico mojega šala in čakam ... vmes še ponudim nekemu dekletu, da mu lahko pazim na stvari, saj bom takoalitako še kakšno uro tu ... in potem sežem po naklučju malo za vrat ... in tam je bil ... moj prelepi vijolični šal v vsej svoji lepoti ... grrr ... in ko že hočem oditi, opazim, da moram še vedno paziti na stvari neznanega dekleta (dobrota je očitno res sirota) ... aaaah ...