Šest mojih.

Torej, naloga zveni preprosto: napiši šest stvari o sebi, za katere večina še ne ve. Izi pizi my ass! :)

Ena.
Ko sem bila mala in sem se igrala različne vloge, sem se vedno pisala Clayderman. Potem je prišlo obdobje, ko sem si obupno želela, da bi se enkrat pisala Kelly. I know. Po obveznih Di Caprio (Oh, Titanik) in Reeves sem prešaltala na bolj domače priimke. In priznam, da ne bom imela nič proti, če bom obdržala svoje začetnice.

Druga.
Ne maram, kadar me oseba med pogovorom opominja na moje slovnične napake, ki sem jih naredila, ko sem hotela čimbolj zanimivo in humorno zapakirati srednje dobro štorijo. Zlasti s tistim osovraženim stavkom: "Slavistka pa taka! Ha ha!" Prvič, ni smešno. Drugič, pogovor s prijateljem ni razgovor za službo. Tretjič, reče se SLOVENISTKA!!

Tretja.
Kadar me zebe, imam roke zakopane globoko v žepih plašča, dlani pa se vedno stisnejo v enak položaj. Palec se skrije v notranjost, ostali prsti pa ga objamejo. Seveda me zato nič manj ne zebe.

Četrta.
Ob gledanju nadaljevanke Vojaške žene se obupno raznežim. Vsakič jokam. In ne samo par solz. O ne. Ob meni je rolica kuhinjskih brisač, moja majica ima po koncu epizode madež temnejše barve na primernem mestu malo pod brado, da ne govorim o rdečih očeh. 

Peta.
Ne maram, res res ne maram, če oseba zraven mene na ves glas poje, kadar sem na koncertu (kot poslušalka seveda, če je koncert z mojim zborom, naj si kar da duška). Če sem prišla na koncert, ne glede na to, ali je koncert zastonj ali sem zanj plačala, sem prišla z enim razlogom - da slišim izvajalca. Kar pomeni, da nisem računala na back vokale, ki bodo stali zraven mene in mi peli njihovo verzijo melodije ali se šli drugi in tretji glas. In če se pojavijo nepričakovano, mi niso zato nič bolj všeč. Ponavljam še enkrat, tega res ne maram. 

Šesta.
Všeč mi je moj blog. Naj se sliši še tako samohvalno, a občasno, ko imam slab dan, prebiram svoje stare poste, zlasti tiste moje najljubše, in si rečem: "Ah, Urša, prou fejst baba si!" In potem se počutim bolje.

In ker je tale zadevca verižne narave, štafeto predajam Ani in še eni Ani. Torej, vsaka mora napisati šest stvari o sebi, drugače vaju bom prisilila, da z mano gledata Vojaške žene. And it ain't pretty, I promise.