Prav neverjetno je, kolikokrat se lahko zaljubiš v enega človeka. Prvič le v smejalne jamice na licih. Drugič v njegov trden prijem čez tvoj pas med plesom. Potem tretjič v to, kako mu paše modra srajca z zavihanimi rokavi.
In potem v način vožnje, v njegovo francoščino, v čevlje, v podoknico ... Vedno znova in znova neka nova malenkost, ki je pri drugih niti ne opaziš, v njegovem primeru pa poskrbi, da se med hojo po ulici sama pri sebi butasto nasmihaš.
In zato ti ni problem (ok, bodimo pošteni - ni tako velik problem ... raje: ti ni prevelik problem) preživeti maljon ur na skypu. In se neskončno veseliti obiskov iz tujine.
Sploh takih, do katerih te loči le še par určk.
Dragi moji, lahkonoč. Jaz se grem ljupčkat. Ha!
četrtek, avgust 30, 2012
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
0 comments:
Objavite komentar