Zahvala. :)

Sposojeno pri Waves of Gratitude.

Sveče.

Bliža se praznik sveč, praznik luči. Praznik, ko se spomnimo tistih, ki so nas začasno zapustili, praznik, ko se imamo za par procentov bolj radi, in praznik, ko nas vsaj za nekaj časa napolni mir. (Seveda ni prav, da je tako le na ta dan - ampak bolje to kot nič, a ne?)

Skratka ... moja dva predloga za letošnji praznik sta si sicer rahlo kontradiktorna, a vsak zase šteje:
1. Enough said.
2. Vsak leto si na pokopališču vzamem 15 minut časa, se sprehodim med grobovi ter poiščem grob, na katerem ni sveče. In jo prižgem. Z željo, da nihče ne bi bil osamljen. Na pokopališču in izven njega.

Ni veliko, a že namen šteje.

Broškarna!

Odpirava vrata na stežaj. :)

http://www.facebook.com/home.php?ref=logo#!/pages/Bro%C5%A1karna/164700146952987

Pravljice so!

Pravljice so

Mnogi trdijo, da pravljic ni več.
To ni res.
Pravljice so čudeži drobnih doživetij.
Pravljice so sanje sredi belega dne.
Pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti.
Pravljice so sončni žarki otroštva.
Pravljice so male skrivnosti malih ljudi.
Pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja.

Pravljice sva jaz in ti.

(Franjo Frančič)

P.s. Slika sposojena od tule.