... mala deklica je stala sredi kuhinje, ovijala prst v svoj predpasniček in poslušala babico: "Važno je, da se naučiš kuhati. Kot ženska to pač moraš znati." ... pa drugo babico: "Seveda. Čimprej se nauči. Kako pa boš ulovila moškega, če ne boš znala kuhati. Kuhanje je ženska paradna disciplina. Če si ženska, kuhaš."
... in v deklici se je prebudila njena feministična plat ... "To pa že ne! Ne bom kuhala le zato, ker sem pač ženska! Saj ne, da bi imela kaj proti samemu kuhanju! A tu se gre za princip! Nobenega podrejanja temu patriarhalnemu odnosu!"
... in deklica je odrasla, puberteta pa je le okrepila navidezen upor proti mačističnemu svetu ... "S tem, da ne kuham, predstavljam sodobno žensko, ki se je končno uprla temu, da bi bila njena primarna naloga skrbeti za moškega. Phe!"
... a potem je deklica zrasla še malo ... in spoznala, da kuhanje sploh ni tako strašno ... in da se s kuhanjem sploh ne podrejaš moški vrsti ... in da je pravzaprav prav prijetno občasno skrbeti za kakšnega določenega pripadnika moškega spola ...
... in vzela je v roke telefon in poklicala dostavo na dom ... khm ... wrong line ... in oblekla je predpasnik, polistala po kuharici Tako je kuhala moja mama in skuhala svoje prvo nedeljsko kosilo ... The end.
ponedeljek, marec 31, 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 comments:
a to je avtobiografska pripoved slucajno? al fikcija? verjetno neka mesanica a ne :)
Objavite komentar