Tako je kuhala moja mama

... mala deklica je stala sredi kuhinje, ovijala prst v svoj predpasniček in poslušala babico: "Važno je, da se naučiš kuhati. Kot ženska to pač moraš znati." ... pa drugo babico: "Seveda. Čimprej se nauči. Kako pa boš ulovila moškega, če ne boš znala kuhati. Kuhanje je ženska paradna disciplina. Če si ženska, kuhaš."
... in v deklici se je prebudila njena feministična plat ... "To pa že ne! Ne bom kuhala le zato, ker sem pač ženska! Saj ne, da bi imela kaj proti samemu kuhanju! A tu se gre za princip! Nobenega podrejanja temu patriarhalnemu odnosu!"
... in deklica je odrasla, puberteta pa je le okrepila navidezen upor proti mačističnemu svetu ... "S tem, da ne kuham, predstavljam sodobno žensko, ki se je končno uprla temu, da bi bila njena primarna naloga skrbeti za moškega. Phe!"

... a potem je deklica zrasla še malo ... in spoznala, da kuhanje sploh ni tako strašno ... in da se s kuhanjem sploh ne podrejaš moški vrsti ... in da je pravzaprav prav prijetno občasno skrbeti za kakšnega določenega pripadnika moškega spola ...

... in vzela je v roke telefon in poklicala dostavo na dom ... khm ... wrong line ... in oblekla je predpasnik, polistala po kuharici Tako je kuhala moja mama in skuhala svoje prvo nedeljsko kosilo ... The end.

Dejstva.

• Pomlad je zamudila avtobus/vlak/letalo. Ali pa ima le čuden smisel za humor.
  
• Letos je stota obletnica mojih priljubljenih allstark. Nadvse primerno, da to počastim z nakupom novih. :)
• PJ ima svoj blog (hint: povezave).
  
• V koloseju se po koncu (prvega) filma sploh ni pretirano težko prikrasti v drugo dvorano in si tam ogledati (drug) film.
• Naturally 7 bojo enajstega julija v grazu.
• Perpetuum Jazzile se potikajo po braziliji in argentini in se imajo verjetno superfino. No, jaz pa nič manj. :)
  
• Prišel/la si do konca dotičnega posta.
  

VRITKORJI 2007

... jah, moram priznati ... od letošnjih Viktorjev sem pričakovala ... veliko več ... pa niti ne vem zakaj, saj jih ponavadi nisem niti spremljala ... zato svoj komentar o njih objavljam šele zdaj ... glede na to, da je PJ v ta projekt vložil veliko energije in časa, bi bil lahko vsaj omenjen v 3urni zadevi ... in lahko bi dobil par kartonov vode (z omembo sendvičev bi že izzivala?) ... ter povabilo na afterparty (no, tu se jaz ne smem pritoževati, saj sem bila po zaslugi mojega dragega vseeno deležna sprehoda po rdeči preprogi ... in afterpartya, ki sploh ni bil tako zelo slab ... na tem mestu se zahvaljujem še melaniji, arijani in metki za posojo potrebnih sestavin - počutila sem se kot J.Lo v Maid in Manhattan :) ...
torej ... če omenim dve meni osebno najsvetlejši točki prireditve:

• katie melua ... njen nastop in slikanje s pjem

• oliver dragojevič & xplozion

danes je gregorjevo ...

... pa tega sploh ne čutim ... morda je krivo ne-ravno-pomladno-vreme, morda dva izpita, ki me čakata naslednji teden ... morda pa danes enostavno ni dan, ko bi se človek lahko počutil gregorjevo ... ne maram takih dni ... ubijajo tisto nedolžno pomladno veselje, ki se počasi prebuja v ljudeh ... in te silijo, da pišeš napol depresivne poste ... khm ...

dan žena ...

... je bil včeraj ... in kljub mojim občasnim feminističnim težnjam se mi zdi kolegova čestitka vredna objave (se čuti, da je direkt iz (moškega) srca) :)

brez naslova.

(zapaženo med jutranjim čakanjem na avtobus ... )