nisi bil ti, ki si pisal

Tisoč jezikov govori, ne da bi izgovorilo.
In vse še je.
Tisoč jezikov govori. In vsak po svoje.
In vsak znova, čisto sam, od pričetka.
In kdor hoče povedati zgodbo, eno samo,
vseobsežno - naj bo z njim usmiljenje.
Ker iz ničesar spočenja. In vse še je.
Izrečeno. Enako. Nespremenjeno.
/ ... /
Po svoji volji zaobračaš besede, menjaš
pomene; in vendar eno ostane. Le ti si,
edini, o tebi zgodba pripoveduje.
In ne prenarejaj se zdaj, ne imenuj, kajti
nima smisla, prišlo bo nazaj, kar odganjaš,
znova, nič drugače, pisano je;
in nisi bil ti, ki si pisal.

(Konst 9, 11-18)