Whose line is it anyway?

nekaj, kar bi omehčalo vsako študentko literature (in z veseljem ne bi bila izjema ;)

(če kdo ne ve, zakaj se gre pri Whose line is it anyway? - neke vrste improliga ... akterji dobijo nalogo, za katero prej ne vejo, in morajo potem stvar čim bolj inovativno izpeljat)

pogrešam ...

... pogrešam čas, ko:

- je Dedek Mraz še obstajal (ne, RES ne obstaja) in je Muca Copatarica še prežala na nepospravljene copate

- je bil kino še nepokvarjen in predvsem razumno drag (= Kolosej še ni obstajal)

- so obstajale majhne in le-z-osnovnimi-stvarmi-založene trgovine (in seveda niso bile samopostrežne)

- sem preživljala počitniške dneve na ulici ob igranju Iger brez meja

- so fantje svojo naklonjenost izražali z zafrkavanjem (in bili nam puncam oh-in-sploh-zoprni) ... no, glede te točke nisem ravno 100% ...

- se mi ni bilo treba učiti imen kitajskih in japonskih pesnikov

- sem se sredi ulice naglas drla Kekčevo pesem

- svet še ni bil odvisen od mobitelov, računalnikov, televizije in Pamele Anderson

- anoreksija ni bila občudovana

- smo si med sabo še pošiljali navadna pisma

nasvet ...

... trenirajte svoj spomin (ali pa vsak dan pridno vzemite bilobil) ... ni se namreč zabavno sprehajati po parkirni hiši gor in dol in iskati avto, ker je tvoj spomin to malenkost nekam založil ... trust me, I know ...

The Forbidden City

... ker se je nekdo med avanturo po kitajski spomnil name in ker so prepovedane stvari vedno slajše ... hm ... (fotka)

razglas

naj se javi junak, ki ve, kje v deželi prodajajo kalejdoskope ... za vsako (koristno) informacijo bom nadvse hvaležna ... :)

brez besed

p.s. fotka nastala na razstavi Saša Vrabiča Pogrešani (ekrani)

ljubljena ljubljana

nekaj ujetih utrinkov s postopanja po ljubljani ...







p.s. globoka zahvala p., ki je prijazno posodil svojo fotomašino :)

modro nebo in ti ...

... kako pustiti prijatelja, da gre, če obenem vzame s sabo del tebe, del tvoje sreče ... kako ga pustiti, da gre, če pusti praznino, ki je ni mogoče zapolniti ... kako ga pustiti, da gre, če je eden redkih, ki mu lahko zaupaš svoje skrite misli ...
... a kakšno pravico ga imaš zadrževati, če veš, da stoji med vama preveč besed, dejanj in čustev, da bi lahko skupaj gledala modro nebo ...