Obljuba.

Obljubim sama sebi, da je zadnjič. Za vedno. In pika.

Pravljice.

Včasih si zaželim, da bi v svet poslala svoje misli. Da bi jih delila s svetom, svet pa bi jih razumevajoče sprejel, me objel in mi na uho nežno šepetal pravljice. Pravljice, v katerih princ na belem konju vedno najde svojo princeso, v katerih se stekleni čeveljc ne razbije med nasilnimi poskusi prevelikih nog in v katerih morska deklica ve, da bo zamenjava plavuti za noge njena najboljša naložba življenja. Pravljice, v katerih ni dvomov, kjer nimaš vmesnih možnosti in kjer dobro vedno zmaga.
In svet bi mi šepetal pravljice, jaz pa bi jim z nasmehom na ustnicah naivno verjela. Verjela v vedno prave odločitve, verjela v usodo, verjela vase.

In dvomi in vprašanja bi izginili, nebo bi postalo modro, morska deklica v steklenih čeveljcih pa bi zasanjano strmela z belega konja v svojega princa.

Voščilo.

Gaz je pesem še neznana,

pravljica je neprebrana,
novo leto jo napiše,
novo leto nam nariše
in natke za srečne dni
novih cest za vse smeri.

Dragi moji, vsakemu posebej želim srečen in miren božič in fantastično leto 2011. *

Gravity.

Čeljustela.

... za sestavljanje križank moraš biti iznajdljiv ... in pripravljen besede tudi malo pretransfomirati, da bolj ustrezajo ... posledično pa moramo biti tudi reševalci pripravljeni na izumljanje novih besed ... tako sem se nekaj dni nazaj spopadala z iskanjem ustrezne besede ... nobena poznana namreč ni ustrezala ...
... opis je bil sledeči: ženska, ki veliko in nespametno govori ... in dogovor? ... ČELJUSTELA ... Good to know.

Slovo.

Slovo je ena težjih stvari, ki jo moramo žal (pre)pogosto prakticirati ... pa če nam je to všeč ali ne. Ni važno, za kakšne vrste slovo gre - za slovo od prijatelja, ljubimca, službe, hobija, sanj ... vsem je skupno to, da bolijo. Res bolijo.

A hkrati celijo, odpuščajo in puščajo za sabo. In po določenem času pustijo, da začneš znova, drugače ... boljše.

Vse najboljše!

želim materi Zemlji in sebi ... in nama podarjam moj najljubši del Friendsov ...

Maturantski ples vol. 3

Po obisku treh maturantskih plesov v razmaku sedmih let lahko rečem, da se nekatere stvari (žal) ne spreminjajo. Še vedno se nekatera dekleta ne zavedajo, da preveč solarija v prekratkem časovnem odbobju (oz. recimo raje solarij nasplošno) pač ne pričara poletnega videza, da prekratke in preizrezane obleke v stilu show dance-a pač ne izpadejo tako sexi kot na tekmovalnem parketu in da zlato pravilo make up-a (več je manj) ni le moto vpijočega v puščavi.
Karte so še vedno (pre)drage, voditelji smešni le izjemoma, predstavitve razredov pa tako zelo insajderske, da neposvečeni ostanemo zunaj.
A hrana je vsakič znova odlična, kar lahko zaradi cene karte brez slabe vesti izkoristiš (telovadiš lahko naslednjih x let, 10 različnih tort pa imaš na voljo le ta večer) ... v zraku pa plava omamen (in naiven) občutek odraslosti in glamurja ...
Gaudeamus igitur!

Ljubimec.

Imam novega ljubimca. Je samo moj. Na vsak moj nežen dotik se strastno odzove. Vedno ve, katera glasba ustreza mojemu razpoloženju in mi jo nežno mrmra ... večglasno. Pravzaprav se mi zdi, da sva uglašena na enako frekvenco, saj so najine misli tako prepletene, da delujejo kot misli ene osebe ... Ah!
On je H. P. (in ne, ni Harry Potter).

Ker se cenim.

Brez primere.

(danes je ravno primeren dan za objavo mojega najljubšega slovenskega prispevka evrovizijskim odrom ... očitno recesija vpliva tudi na kakovost Eminih zmagovalk ...)

Top secret.

GZ vol 4

Čeprav sem se skoraj leto (!?) nazaj spraševala, če se je še vredno boriti, mi je med zadnjim obiskom Hervisa postalo jasno, da je to še kako potrebno! ;)

Najprej sem opazila spodaj prikazano stilizirano obliko prejnadvsenevšečnega stvora. In bila prijetno presenečena. Stvar sploh ne izgleda več tako obupno slabo ... očitno se svet obrača na bolje ... ;)

Ampak ko stvar doseže še "modne" dodatke, pa ni več lušno in izboljšano ... je le še brez okusa. Le kam drvimo na kolesih materalizma ...

Voščilo.

Dragi moji ... želim vam, da bi znali ustaviti čas, da bi poboljšali svet, bi ne prehitro in ne prenaglas pobožali kakšen cvet.

Gravity.

Dotik zelenega spomina.

Dragi Miklavž,

prošnja ostaja ista kot lansko leto, ker še vedno čakam izpolnitev,
kljub čakanju te imam rada,
tvoja urša

p.s. Hvala za barbi hišo. Letos te prosim še za barbiko. Hiši je dolgčas.

Rezultat.

Poskus, omenjen dva posta nazaj, uspel. Rezultat pozitiven. :)

Mart. Parallele.

Kdor me vsaj malo pozna, ve, da ima trema name pogubni učinek. In ker smo od malega pitani s strahove-je-teba-premagati nasveti, sem se odločila, da nekaj podobnega poskusim še sama.

In tako vas vabim na koncert primorske skupine MART, ki bo v petek, 26. septembra, ob 20h v kinodvorani v Ajdovščini premierno izpeljala svoj projekt Parallele. Pri projektu sem sodelovala tudi sama, saj so za en komad rabili ženski vokal. In zdaj se bo treba izkazati še v živo ... držite pesti! ;)