GZ vol 4

Čeprav sem se skoraj leto (!?) nazaj spraševala, če se je še vredno boriti, mi je med zadnjim obiskom Hervisa postalo jasno, da je to še kako potrebno! ;)

Najprej sem opazila spodaj prikazano stilizirano obliko prejnadvsenevšečnega stvora. In bila prijetno presenečena. Stvar sploh ne izgleda več tako obupno slabo ... očitno se svet obrača na bolje ... ;)

Ampak ko stvar doseže še "modne" dodatke, pa ni več lušno in izboljšano ... je le še brez okusa. Le kam drvimo na kolesih materalizma ...

Voščilo.

Dragi moji ... želim vam, da bi znali ustaviti čas, da bi poboljšali svet, bi ne prehitro in ne prenaglas pobožali kakšen cvet.

Gravity.

Dotik zelenega spomina.

Dragi Miklavž,

prošnja ostaja ista kot lansko leto, ker še vedno čakam izpolnitev,
kljub čakanju te imam rada,
tvoja urša

p.s. Hvala za barbi hišo. Letos te prosim še za barbiko. Hiši je dolgčas.

Rezultat.

Poskus, omenjen dva posta nazaj, uspel. Rezultat pozitiven. :)

Mart. Parallele.

Kdor me vsaj malo pozna, ve, da ima trema name pogubni učinek. In ker smo od malega pitani s strahove-je-teba-premagati nasveti, sem se odločila, da nekaj podobnega poskusim še sama.

In tako vas vabim na koncert primorske skupine MART, ki bo v petek, 26. septembra, ob 20h v kinodvorani v Ajdovščini premierno izpeljala svoj projekt Parallele. Pri projektu sem sodelovala tudi sama, saj so za en komad rabili ženski vokal. In zdaj se bo treba izkazati še v živo ... držite pesti! ;)

Poskus.

Izvajam poskus Ali je didaktiko mogoče narediti z dnevom in pol učenja. Vrhunec eksperimenta v ponedeljek ob 3h. Rezultati v roku enega tedna.

Steve Jobs.

Vedno znova navdihujoče.

Nagradna igra.

Vedno me je nekaj motilo na tej sliki. In ne, moja šoba pač taka je, tu nič ne morem. Bolj me zanima kam je izginila druga polovica zelenega puloverja?
Aja, na sliki z našo predrago Tweet. :)

p.s. Nagrajena bo seveda izvirnost. ;)

Labirint.

V Tivoliju so postavili Labirint trenutkov. Za otroke (in ostale navdušene privržence kamor se štejem tudi sama) zelo všečna zadeva. Pravzaprav mi je všeč otroškost, ki se prebudi, ko se 'izgubljen' prebijaš skozi zavite predore, premaguješ strah in strašne pošasti in na koncu ravno v pravem trenutku najdeš srce labirinta, kjer te čaka ... No, ta labirint na žalost ni take narave, je pa začetek. :) In čeprav je namenjen mlajšim in se v njem odvijajo gledališki dogodki, vseeno pojdite in se prepustite ostanku pravljic in domišljije.

razmišljanje.

za lepimi trenutki, ki jih (zlasti ženski spol) še vse prevečkrat ponovno vrtimo v mislih, znajo priti trenutki, ki niso tako zelo lepi in vredni zapomnitve ... a s seboj nosijo lastnost, da lepim trenutkom dodajo nekaj grenkega ... zaradi njih se ni več tako prijetno spominjati raznih belih buenov, mcdonaldsov, bourneov ... ne maram takih trenutkov.

preblisk.

Kdaj veš, da so prelepa leta brezskrbnega otroštva za tabo?

Ko se želiš usesti na gugalnico ... pa ne gre.

Oratorij.

V tednu od 30. junija do 4. julija je v župniji Ljubljana – Stožice prvič potekal oratorij. Kljub začetnim težavam in neizkušenosti je 15 mladih animatorjev organiziralo pester, poučen in nadvse zabaven teden za 32 otrok. Otroci so sodelovali v različnih delavnicah – skavtski, glasbeni, športni, pekovski in umetniški, spoznavali zgodbo sv. Pavla in preizkušali svoje moči v različnih igrah. Delo animatorjev je bilo več kot poplačano z veseljem in navdušenjem otrok.

Bilo je finofajn. :)

Gajo. Be there.

To sredo (9. julij) ste vsi najlepše vabljeni, da pridete zvečer v Jazz klub Gajo ... nekje po osmi uri zvečer bo imel Perpetuum Jazzile tam celovečerni koncert ... brez vstopnine :)

Čopova.

Nekaj dni nazaj sem v lahnem drncu (!?) brzela po Čopovi proti Prešernovem trgu in se pri tem elegantno izmikala množici delilcev raznoraznih letakov (ki ti ponujajo raznorazne popuste v raznoraznih lepotilnih salonih, te opozarjajo na raznorazne razprodaje itd.) ... pravzaprav se niti nisem pretirano izogibala, ponavadi flajer pač vzamem, da ubogega delilca odrešim enega bremena, in ga za naslednjim vogalom vržem v smeti ... mnogokrat me niti ne zanima, kaj flajer reklamira ...
... Tistega dne je bilo drugače. Mojo pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta mi bila v vsej množici letakov ponujena le dva. In najverjetneje bi ju takoj vrgla v smeti, če ne bi bila kot po naključju oba povezana s stvarjo, ki sem jo ŽE prerasla. Prvi flajer je reklamiral Highschool Pena Party (hm?), drugi pa neko spletno stran, kjer lahko srednješolci (hm?!) prispevajo svoja mnenja o profesorjih itd ... kot vem, NE zgledam stara 16 let, niti si NE želim biti in če smo že pri tem, tudi flajerji mi NISO ravno pri srcu ... so, just don't bother!

park Zvezda

iz travne perspektive ...



... in noro dober občutek je, ko sredi popoldneva (po odličnem kosilu) zaspiš kar sredi parka v objemu drage osebe ... aaaah ... :)

Milni mehurček.

... včeraj je mimo mene priplaval milni mehurček. Kar tako iznenada. Kot bi se na svoji poti med paralelnimi svetovi za trenutek ustavil v našem. In se odločil spremeniti moj pogled na svet. Barve so zamenjale odtenke in postale bolj žive, drevesa so iztegnila svoje dolge roke in liste nastavila soncu. Le-to je zasijalo močneje. In moje srce je zabilo hitreje. Nato je za nekaj trenutkov obsedel na pločniku in se nastavljal soncu, preden je odlebdel spreminjati poglede in svetove nekega drugega svetovja ...

(izrazje navdihnjeno pri G. Strniši, posvečeno M.)

Call me when you get this.

včasih se zgodijo dnevi, ki s sabo prinesejo nepričakovano ... pravzaprav le nekaj, kar si želiš, pa ne upaš povedati naglas. in le tiho tli v tebi in ti lepša tista mirna in tiha sanjarjenja. in čeprav imaš vse do podrobnosti premišljeno, je potem čisto drugače ... manj filmsko ... in bolj tvoje.