Čopova.

Nekaj dni nazaj sem v lahnem drncu (!?) brzela po Čopovi proti Prešernovem trgu in se pri tem elegantno izmikala množici delilcev raznoraznih letakov (ki ti ponujajo raznorazne popuste v raznoraznih lepotilnih salonih, te opozarjajo na raznorazne razprodaje itd.) ... pravzaprav se niti nisem pretirano izogibala, ponavadi flajer pač vzamem, da ubogega delilca odrešim enega bremena, in ga za naslednjim vogalom vržem v smeti ... mnogokrat me niti ne zanima, kaj flajer reklamira ...
... Tistega dne je bilo drugače. Mojo pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta mi bila v vsej množici letakov ponujena le dva. In najverjetneje bi ju takoj vrgla v smeti, če ne bi bila kot po naključju oba povezana s stvarjo, ki sem jo ŽE prerasla. Prvi flajer je reklamiral Highschool Pena Party (hm?), drugi pa neko spletno stran, kjer lahko srednješolci (hm?!) prispevajo svoja mnenja o profesorjih itd ... kot vem, NE zgledam stara 16 let, niti si NE želim biti in če smo že pri tem, tudi flajerji mi NISO ravno pri srcu ... so, just don't bother!

park Zvezda

iz travne perspektive ...



... in noro dober občutek je, ko sredi popoldneva (po odličnem kosilu) zaspiš kar sredi parka v objemu drage osebe ... aaaah ... :)

Milni mehurček.

... včeraj je mimo mene priplaval milni mehurček. Kar tako iznenada. Kot bi se na svoji poti med paralelnimi svetovi za trenutek ustavil v našem. In se odločil spremeniti moj pogled na svet. Barve so zamenjale odtenke in postale bolj žive, drevesa so iztegnila svoje dolge roke in liste nastavila soncu. Le-to je zasijalo močneje. In moje srce je zabilo hitreje. Nato je za nekaj trenutkov obsedel na pločniku in se nastavljal soncu, preden je odlebdel spreminjati poglede in svetove nekega drugega svetovja ...

(izrazje navdihnjeno pri G. Strniši, posvečeno M.)

Call me when you get this.

včasih se zgodijo dnevi, ki s sabo prinesejo nepričakovano ... pravzaprav le nekaj, kar si želiš, pa ne upaš povedati naglas. in le tiho tli v tebi in ti lepša tista mirna in tiha sanjarjenja. in čeprav imaš vse do podrobnosti premišljeno, je potem čisto drugače ... manj filmsko ... in bolj tvoje.