filmska nostalgija

... danes sem si po dolgem času ponovno (ne štejem več kolikokrat) ogledala slovenski film Vesna ... in ugotovila, da še vedno spada med moje najljubše filme ...

in da (vsaj po mojem okusu) kvaliteta slovenskih filmov nažalost pada ...

če ga še niste gledali, vam ogled toplo priporočam ... naj vas popelje v čas še-ne-tako-motorizirane Ljubljane, ženskih oblek z visokim pasom, preproste ljubezni, podoknic in ljubezenskih pisemc ...

p.s. jutri je na sporedu nadaljevanje filma - Ne čakaj na maj ... ne zamudite priložnosti in si privoščite dober in kvaliteten slovenski film ... :)

utrinek ...

... z včerajšnjega srečanja bivših dijakov ... na ta srečanja ljudje prihajajo predvsem, da srečajo bivše sošolce, a tudi hrana, ki je bila pretekla leta odlična, pripomore k večji udeležbi ... no, letos pa je bila postrežba zamišljena v stilu spomina na šolske dni in zato so postregli z ... najslabšo šolsko malico ... hm ...



p.s. a bilo je vseeno lepo ... :)

relaxing ...

... po napornem dnevu, kot je bil današnji (celodnevno učenje in izpit, ki se konča šele 20 do 22h) bi se nadvse prilegli dober film, kokice/grška solata/pica (ne morem se odločiti, izberi željeno) in Bryan Greenberg ... :)

Ne bodi kot drugi ...

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne,
zaupaj mi želje, četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.
(Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi)

p.s. razpisujem nagrado na osebo, ki bi ustrezala zgornjemu opisu ... :)

malo črnega humorja za lepši dan ...

Par je praznoval zlato obletnico poroke na prekrasnih plažah na
Jamajki. Ljudje so občudovali, kako miren in urejen zakon sta imela
vseh 50 let. Lokalni novinar se je šel pozanimat, kako jima to uspeva.
Mož je odgovoril:
"Jah, tole izvira še iz najinega poročnega potovanja. Šla sva jezdit v
Grand Canyon. Nisva bila daleč, ko se je konj spotaknil. Žena bi
skoraj padla z njega. Pogledala je konja in mu mirno rekla; "Dragi, to
je prvič." Nadaljevala sva pot in kmalu se je konj spotaknil drugič.
Spet je žena mirno rekla: "To je drugič." Pol kilometra kasneje se je
konj spotaknil tretjič. Žena ni rekla nič, iz torbice je potegnila
pištolo in ga ustrelila v glavo. Jaz sem bil zares šokiran. Zavpil sem:
"Kaj je narobe s tabo, ženska? Zakaj si ustrelila ubogo žival? Saj si čisto ubrisana!!!" Žena je odvrnila, čisto mirno: "Dragi, to je
prvič" ...
In od takrat sva srečno živela in še bova do konca svojih dni."

bivši in novi

... po nekaj mesecih simbioze s predpotopnim mobitelom mu končno lahko rečem adju ... nič več crkavanja sredi zanimivih pogovorov, skoraj-vsakodnevnega-polnenja, zaskočenih tipk, ki so posledično onemogočile še vse ostale, nezmožnosti dviga, ko me je kdo klical ...
... in brez skrbi, nisem ena izmed tistih, ki so obsedeni z menjanjem mobitela na pol leta ali manj ...
... moj bivši mobitel je namreč izgubil življenje med kruto bitko s podivjanimi vodami mariborske kanalizacije ... odšel je prehitro, nisem se utegnila niti posloviti, a ostal bo zapisan v mojem srcu kot edini, ki je ob izklopu zvoka sporočal: "vse melofije izključene" ...
(minuta tišine)
... nadomestil ga je starejši mobitel, ki je imel različne kaprice (nekatere so navedene zgoraj), ki pa je zaradi različnih okvar vedno slabše služil svojemu namenu ...
... a zdaj ... (drum roll) ... imam novega ... :)

... a., hvala ...

zvočna misel ...

nedelja je bila zaznamovana s petjem, smehom, ponovnim srečanjem srednješolskih ljubezni, zelenim trakom in predvsem srečo ...

... səm še mihna bva ...

objavljam besedilo rožanske ljudske pesmi Səm še mihna bva, ki jo bomo z Mens sonoro in še nekaterimi zbori izvajali v nedeljo na koncertu ...

səm še mihna bva, səm mamco barava,
htu bo lubov me, kə bom dorastəva.
zdej səm zbrava ha pubča tačeha,
kə polubtə zna, da zacənhla. (a ni fenomenalno?)

səm še mihna bva, səm tkə žinjava,
da ha ni na sviət, da'b mə mohov krancəl vzet.
pršov je ne fant, je mov sovdaščə hvant,
srčno me je objev pa krancəlč vzev.

səm še mihna bva, səm tkə žinjava,
da ha ni na sviət, da'b mə mohov krancəl vzet.
to se dro zhodi, da krancəlč se zhəbi
pr anej mihəni prvožnostə.

jah, pesem je poskrbela za dobršno mero smeha med članicami našega zbora ... in že zato si zasluži objavo ... :)

pozabi, da se ti mudi ...

danes sta sredi tega ponorelega in hitečega sveta dva voznika avtobusov ustavila svoji ogromni prevozni sredstvi sredi ceste, odprla okna in malo poklepetala ... (kar je še bolj nenavadno - slišati ni bilo nobenega hupanja avtomobilov ali pritožovanja potnikov)...

in mi s tem polepšala dan in dala vedeti, da svet (še) ni dokončno izgubljen v brezglavem hitenju ... še se znamo ustaviti in pozabiti, da se nam mudi ...

preživetje ...

kar tako ... ker mi je fotka pač všeč ...
in ker obožujem marjetice ...
in ker me spominja na morje ...
in ker je v ozadju bela ograja, ki jo je treba vsakih par let znova prebarvati ...

mare, -is ...

... po treh dneh uživanja na morju in predajanja toplim sončnim žarkom, ki so na moj obraz posuli dodatnih miljon peg ... po fake učenju in insektidiciranju orjaških mravelj (no, niso bile ravno orjaške, bilo pa jih je orjaško veliko) ... po smehu in posledičnem joku, ki je zameglil moj pogled na cesto, vrtenju v krogu na parkirišču (?!?) ... po zaužitju enormne količine hrane, ki je tehtnico premaknila za 3 stopničke višje in zaupnih ženskih pogovorih ...
... je vse, kar moram še dodati, da bodo tej trije dnevi dosegli popolnost: "Martina, BELIEVE ME, da vem kaj delam!" ... lol ...