ah, ta slava

naš koncert (Perpetuum jazzile in Mansound; 18. september 2006, Cankarjev dom) je razprodan ... uf ... dober občutek ... kart je zmanjkalo en tedn preden se bo dogodek šele zgodil in vrste ljudi, ki so prišli prepozno, se iz dneva v dan večajo ... danes me je klical celo moj učitelj klavirja in me vprašal, če mu lahko zrihtam karto ...
aja, zaradi oddaje, ki smo jo posneli pri petru polesu, me ljudje že cel tedn sprašujejo, če pojem v zboru in da so me videli po televiziji ... ah, težko je življenje slavnih ...

ponosno sporočam, da sem končala sestavljanko, ki sem jo sestavljala celo poletje ... 94,5cm x 34,5cm ... huh ... na njej so zebre v teku in ogromno (preveč?) trave ... trave, ki si je čisto podobna ... trave, ki si je preveč podobna ... ogromno enakih koščkov zelene barve, ki jih lahko v pravi vrstni red postaviš le po naključju ... in seveda rabiš veliko časa in potrpežljivosti ... in pripravljen moraš biti na to, da si bodo ljudje mislili, da si čudak, brez kakršnekoli družbe in življenja in da je tvoj največji dosežek dneva da sestaviš 6 (namesto 5) koščkov ... a se splača ...
danes sem šla naročit okvir ... bo bele barve, lesen in nič spektakularnega ... (v enem izmed naslednjih postov bodo slike)
kot dodatek ... sestavljanko sem imela namen premazati s posebnim lepilom za sestavljanke ... v trgovini, kjer sem lepilo kupila, sam dobila zagotovilo, da je to super in oh in sploh najboljše za lepljenje puzzlov (kar je pravzaprav namen prodajalca .. prepričati nevednega kupca, da kupi nekaj v tvoji prodajalni ... po možnosti nekaj, kar ne gre dobro v prodajo ... še bolje nekaj, kar sploh ne gre ... in kar je po možnosti še prav zasoljeno drago ... ) ... nakar sem šla v trgovino, kjer naročiš okvirje ... tam so mi rekli, da NIKAR ne mazati z lepilom, bolje je sestavljanko po drugi strani prelepiti s posebnim selotejpom (katerega se kot po nakjučju kupi ravni pri njih) ... skratka, mislim, da se bom držala prvotnega načrta in jo premazala z lepilom (ki sem ga že kupila, zato je to logična posledica) ... in se pustila presenetiti, če je to res oh in sploh najboljše za lepljenje puzzlov ...

radiator vol.4

par slik našega radiatorja ...






pogled od strani ...

radiator vol. 3, peter vol. 2, kuhan rak vol.1

radiator končan!!! :D ... mislim, da izgleda kar fino ... slike pridejo najverjetneje v enem izmed naslednjih postov ... kar pri moji rednosti pisanja ne pomeni nujno nekaj, kar bi se nanašalo na BLIŽNJO prihodnost, ampak ... prihodnost pač ...

v petek, 1. septembra, sem uspešno opravila izpit Primerjalna verzologija pri prof. Novaku ... sam izpit ni bil težek, težava je bila v tem, da je bila v moji skupini (v kabinet grejo po 4 študenti naenkrat) neka punca, ki je začela na moje vprašanje kar sama odgovarjati ... kar mislim, da ni namen izpita ... da nekdo drug odgovarja namesto tebe namreč ... ampak morda se motim ...

sledilo je bilo snemanje oddaje s petrom polesom ... hm ... kljub moji navdušenosti nad petrom dva posta nazaj, nimam pravzaprav veliko za povedati ... o njem ... je faca, simpatičen ... kar se tiče mojih pričakovanj, nisem se seznanila z njim, se mi je pa približal na 0 metrov (!!!) ... sicer se me je dotaknil po nesreči, šteje pa vseeno ...
sama izkušnja s snemanjem se je začela že pri maski ... vsakega, ki nastopa na televiziji "obdela" namreč maskerka ... ker nas je bilo cca 30, je bila maska narejena bolj na hitro ... pravzaprav sploh ne bi bilo omembe vredno, če ne bi na masko čakala malo manj kot uro, spustila naprej vse fante (ker fantje "hitreje opravijo"), tekala vmes od ene maskerske sobe do druge (verjetno spet ni omembe vredno, da je bila ena v 2. kleti, druga pa v 3. nadstropju) in dobila od vsega tega očarljivo barvo kuhanega raka, ki jo je bilo težko prekriti celo s pudrom ...
snemanje je minilo kar hitro, je pa res, da je bilo kar utrudljivo snemati en komad večkrat (in pri tem nimam v mislih le npr. trikrat), se pri tem smejati, kot da snemaš prvič, da si srečen, ker lahko poješ in pri tem čim bolj zapeljivo koketirati s kamero ... seveda kot da nisi tega naredil že najmanj trikrat prej in kot da nisi komada že totalno naveličan (ker ti btw komad že od samega začetka ni najbolj pri srcu) ...
uf ... smo pa dobili 6 malih tort na koncu snemanja ... škoda, da nam zraven niso dali še pribora ... (?!)

dan sem zaključila z zabavo prijatelja, ki je dopolnil 20 let ... preživela sem lep večer ob dobri družbi, čevapčičih in bandidosu ...