torek, april 23, 2013

Hvala!

Rojstni dnevi so zakon. Mobitel stalno vriska zaradi prejetih sporočil, Fb opozoril ali (proti koncu dneva) prazne baterije, mizo ti krasijo tulipani, steno pomanjkljivo oblečeni rudarji, pred dežjem te brani pisan dežnik, fensi zvočniki pa ti ušesa polnijo s pesmijo, ki je bila napisana le zate.

Dragi moji, 8 ste. Resnično.

(8=awesome ... za vsak slučaj in za Matevža)


klik

sobota, april 06, 2013

Superbabica.

Glede na to, da je Tamara prejšnji teden  pisala o prekleti mulariji in tečnih osebah najstarejše generacije, ne morem drugače, kot da delim z vami ta mali čudež, ki se je zgodil včeraj v sredo.

Zgodba se začne standardno. Pripadnica starejše generacije pride na avtobus in grdo pogleduje mladino, ker sedi na sedežih, kjer bi si želela sedeti ona. Seveda je to, da sta zraven še dva prazna stola, popolnoma nepomembno. In potem pride do ovinka, v katerega voznik zapelje malce prehitro, in gospo, ki stoji na prehodu (zaradi nesramne mularije, ki kar noče reagirati na njene grde poglede), zanese v zraven sedečo gospo. Ki je, pomemben podatek, prav tako pripadnica starejše generacije. In potem - čudež!
Zraven sedeča gospa namreč pogleda stoječo gospo in jo prijazno vpraša, zakaj se vendarle ne usede na prosta sedeža. Stoječa gospa se začne zmrdovati nad nesramno mularijo, ki ji to preprečuje. Pa ji sedeča gospa prijazno pojasni, da mularija pa že ni nesramna in ji namigne, da sta prosta kar dva sedeža in da je to verjetno dovolj. A stoječa gospa še kar stresa jezo in predirajoče poglede nad nezbontoniranimi mladiči. In potem ji sedeča gospa reče: "Veste kaj, mladina je čisto lepo vzgojena in vsaj meni vedno odstopi sedež. Je pa potrebno znati reči tudi "hvala" in "prosim". Moram pa reči, da vam, glede na to, kako zelo tečni ste, tudi jaz ne bi odstopila sedeža."

Mi, nesramna mularija, smo jo odprtih ust gledali in se čudili, stoječa gospa je (prav tako odprtih ust) odšla na drug del avtobusa, sedeča gospa pa si je mirno popravila očala, se nasmehnila prekleti mulariji in se vrnila k branju svoje knjige.

In seveda sem ji morala ob svojem odhodu z avtobusa reči "hvala".

sreda, april 03, 2013

Liebster awards

Najprej se moram za ušesa (ja, zares sem se!), ker sem odločno preveč časa iskala čas (in besede) za tale post. Sploh zato, ker sem bila nagrade res vesela in ker sem si med vožnjo z avtobusom vsak dan izmišljevala zanimive in ohinsplohzabavne stavke, s katerimi bi oplemenitila tale post. In jih potem vsak dan sproti pozabljala.

Skratka, dovolj izmikanja. Gremo!

Moj bratranec Ram ima res fajn punco (no, tudi on je precej fajn). Ki ji je ime Ana in se rada pogovarja z vulkanom. In nekaj časa nazaj je na svojem blogu podeljevala Liebster nagrade. In eno podarila tudi meni! Končno je moj talent opažen! Ha!Ana, dobiš lupčka, ko se vidimo. Častna.

Najprej pravila za podeljevanje Liebster nagrade na kratko: izbrati moraš 5 blogov izmed tistih, ki imajo manj kot 200 spremljevalcev.
Zdaj pa še na dolgo (za poliglote):

And here is a little about what the award is all about:
This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.

The rules for accepting this award are:
You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!


Next you need to PAY IT FORWARD!

Eto, nagrade podeljujem petim zelo različnim blogom, ki pa so seveda vredni ščekiranja (ja, zanalašč sm dala to besedo):

Tamári, Támari, Sašu, Neži in Luki.

Now go and pay it forward!